Ko je vajeti formule ena v svoje roke v osemdesetih letih prevzel Ecclestone, je najprej plačeval televizijskim postajam, da so prenašale dirke. S časom se je ves cirkus razvil do te (prestižne) mere, da je nekdanji prodajalec rabljenih avtomobilov in precej podpovprečen dirkač, a zato genialni vodja ekipe in še bolj genialni poslovnež Bernie, svoj izdelek lahko začel prodajati za lepe denarje. Odličen spomin in žilica za posel, pri katerem še vedno zelo veliko velja tudi stisk roke in obljubljena beseda, pridno polnijo njegovo finančno malho, od katere pa imajo koristi tudi v ekipah. Bernie je toliko pameten, da ve, da brez tradicionalnih ekip, ki sestavljajo jedro formule ena, enostavno ne gre, zato je pripravljen v zadovoljstvo vseh nekaterim zamižati na eno oko.

Ekipa Red Bulla je v minuli sezoni zmagala na dvanajstih od devetnajstih dirkah, Ferrari se lahko pohvali z vsega eno zmago. In kljub temu lahko delitev finančne pogače marsikdo razume kot poraz Red Bulla. Sicer so te številke ena bolje varovanih skrivnosti imperija Bernija Ecclestona, konec koncev je bil denar vedno zelo občutljiva tema in priljubljena tema špekulacij in ugibanj, a po nekaterih notranjih informacijah so v javnost prišle sledeče ugotovitve. Leta 2010 je formula ena ustvarila milijardo dolarjev ali 742 milijonov evrov. Od tega je šlo 658 milijonov (488 milijonov evrov) za nagrade ekipam. V letošnjem letu naj bi bilo ekipam namenjeno še več denarja, in sicer 658 milijonov dolarjev (513 milijonov evrov).

Za mnoge ljubitelje tega športa formula ena brez Ferrarija ne bi bila več formula ena. Očitno tako misli tudi Ecclestone, preostale ekipe pa so se s tem tudi sprijaznile. Tako rdečim iz Maranella samodejno pripada 2,5 odstotka iz sklada za nagrade. K temu sledi še posebna nagrada kategorije B, ki pripada ekipam, ki so kdaj osvojila naslov prvaka, med njimi pa so poleg Ferrarija še McLaren, Williams, Renault, Red Bull in Mercedes (kot naslednik ekipe Brawn). V tej kategoriji Ferrari ponovno največ zasluži in to na račun minulih uspehov, v njihov proračun tako pride 12,12 milijona evrov. S tem so pri Ferrariju, ne da bi mignili s prstom, že prilezli na 24,7 milijona evrov.

Za uvrstitve ekipe v konstruktorski uvrstitvi sta na voljo dva različna nagradna sklada v razmerju 50:50. Prvi del nagrade gre vsem ekipam, ki so v minulih treh letih dvakrat prišle med deset najboljših ekip v konstruktorskem točkovanju, vsaka ekipa pa dobi deset odstotkov. Drugi del nagrade se nanaša na uvrstitev ekipe v predzadnji sezoni, denar se deli po ključu: prvouvrščena ekipa dobi 19 odstotkov, druga 16, tretja 13, četrta 11, peta 10, šesta 9, sedma 7, osma 6, deveta 5 in deseta 4 odstotke.

Preostalim ekipam Ecclestone razdeli, kar ostane, ko Ferrariju izplačajo omenjena 2,5 odstotka in denar kategorije B. Tako je za vsako ekipo ostalo na voljo 23 milijonov evrov iz prvega lonca, iz drugega lonca pa je Ferrari dobil za tretje skupno mesto še 13 odstotkov, kar skupno znaša 29,9 milijona evrov. Po seštevku vseh nagrad je Ferrari leta 2011 dobil 77,6 milijona evrov.

Po enakem ključu je ekipa McLaren iz kategorije B dobila 3,1 milijona evrov, iz prvega lonca 23 in iz drugega 36,8 milijona, skupno torej v minuli sezoni 62,9 milijona evrov.

Ekipa Red Bulla je iz vseh treh nagradnih skladov dobila skupno 69,1 milijona evrov (2,4 milijona iz kategorije B, 23 milijonov iz prvega lonca in 43,7 iz drugega), kar je za 8,5 milijona manj kot na primer Ferrari, a še vedno 6 milijonov evrov več kot McLaren, ki pa se lahko letos pohvali s šestimi zmagami.

Vseeno se pri Red Bullu zaradi te ne povsem logične matematike ne razburjajo preveč. "Bolje je, da je Ferrari v formuli ena, kot da ga ni," pravi vodja ekipe Christian Horner in dodaja: "Razumljivo je, da so njihove komercialne pogodbe malce drugačne in uživajo poseben status. Konec koncev mora tudi tradicija prinesti kakšno korist." Z miti in legendami, ki obkrožajo Ferrari, se povečuje vrednost vse formule ena, s tem pa posredno tudi uspehi Red Bulla in preostalih ekip. "Ferrari in formula ena sta dva neločljiva pojma. Zgodovinsko gledano je to najpomembnejša ekipa, zato so si lahko izborili bolj ugodno pogodbo in s tem se moramo preostali sprijazniti," dodaja Horner.

Čeprav pravica in poštenje v tem primeru nimata veliko skupnega z realnostjo na dirkaških stezah, se očitno vsi še kako zavedajo, da sedijo v istem čolnu. Če iz njega izstopi eden od pomembnih igralcev, se lahko vse skupaj hitro potopi.