dr. Roko Žarnić, minister za okolje

"Praznik svetega Miklavža mi je ostal zapisan v srcu še iz otroških let, ko smo s straši živeli na vasi. V tistih časih je bilo praznovanje miklavževega prijetnejše od praznovanja novega leta, to je bil za nas velik družinski praznik in nanj imam še vedno zelo tople spomine. Starši so nas takrat otroke obdarili s parklji, suhimi jabolki in hruškami, kakšnimi nogavicami ali puloverjem, ki ga je spletla teta. Všeč mi je, da se je tradicija Miklavževega obdarovanja ohranila vse do danes in da ta praznik ni tako skomercializiran kot nekateri drugi. Danes mi miklavževo pomeni predvsem obdaritev otrok in pripravo na srečanje s preostalima bradatima decembrskima možema, Božičkom in dedkom Mrazom."

Eva Breznikar, glasbenica in predstavnica za stike z javnostmi

"Vsako priložnost v letu izkoristim za praznovanje, zato seveda praznujem tudi miklavževo. Pomeni mi sladko pričakovanje ter priložnost, da v lonec vržem kaj dobrega in obdarim najbližje. Letošnji Miklavž mi je še posebno pri srcu, saj tokrat dobim posebno darilo - videospot za novi singl Ne bi, hvala, ki smo ga z Evil Eve snemali v zadnjih dneh novembra z režiserjem Miho Knificem. Sama bom letos obdarovala sestro, starše in člane benda. Vedno že skozi leto opazujem, kaj je komu všeč, da lahko potem lažje določim, kaj komu podariti. Na miklavževo imam najlepše spomine iz svoje mladosti in še danes vidim pred sabo tisto modro kuverto, v katero sem vsako leto skrbno shranila lično pisemce z željami in jo potem skupaj z mamo postavila na okno. Še posebno se spomnim, kako ponosna sem bila, ko me je nekoč doletela čast, da prevzamem vlogo angelčka, ki skupaj s parklji hodi po hišah. Od takrat, ko sem ga upodobila, me parkljev ni bilo več strah. A kaj, ko sem kmalu odrasla in magije je bilo seveda konec; danes je tako zame miklavževo simboličen praznik, na katerega si vsako leto kupim čokoladnega Miklavža."

Brane Küzmič, inštruktor varne vožnje

"Miklavž je bil za nas otroke vedno povezan s prijetnimi in veselimi občutki, saj smo vedeli, da bomo takrat v dar prejeli kakšno pomarančo, rožič ali celo čokolado. Priboljške torej, ki jih sicer nismo bili deležni. Danes se tradicija obdarovanja dobrih mož prilagaja trenutnim razmeram in ljudem, nekje v pozitivno, drugje v negativno smer, a vseeno upam, da večinoma v veselje otrok. Sam bi Miklavža, Božička in dedka Mraza najraje družil v enega bradatega strica, saj menim, da ljudje dajemo preveč poudarka vsem tem našim bradatim decembrskim možem in se ne moremo odločiti, kateri med njimi je najpomembnejši ali najprisrčnejši. Poleg tega si vsak otrok za praznik nekaj želi, toda na žalost vsi starši svojim otrokom ne morejo uresničiti vseh želja…"