Obdavčitev nepremičnin, ki niso v rabi
Na področju davčne politike je v osnutku predlagana progresivna obdavčitev praznih stanovanj in s tem spodbujanje njihovega oddajanja ali prodaje na trgu, prav tako naj bi se z minimalno oziroma ničelno stopnjo obdavčila stanovanja, ki se oddajajo v vsaj petletni najem, s čimer bi zagotovili stabilnejša najemniška razmerja. Za večjo varnost najemnih razmerij naj bi se tudi okrepil nadzor in sankcioniranje najemništva brez sklenjene pogodbe. Med ukrepi davčne politike pa so še olajšave za investitorje v gradnjo najemniških stanovanj in obdavčitev nezazidanih stavbnih zemljišč.
Na področju najemninske politike je predvideno preoblikovanje sistema določanja neprofitnih najemnin in njihovo postopno zviševanje, saj trenutne najemnine ne omogočajo kritja vseh stroškov vzdrževanja stanovanj, njihovo amortizacijo ter vračilo kredita. Zaradi tega občine niso zainteresirane za pridobivanje in oddajanje neprofitnih stanovanj, njihovi stanovalci pa ne za reševanje stanovanjskega vprašanja na drugačen način, četudi jim njihovi dohodki to omogočajo, piše v osnutku. Občine bi pri pridobivanju najemniških stanovanj finančno podpiral stanovanjski sklad.
Ukrepi na pamet...
Višje neprofitne najemnine so tudi pogoj za povečanje števila najemnih stanovanj s pomočjo javno-zasebnih partnerstev, saj bodo zasebniki le tako zainteresirani za sodelovanje, menijo avtorji osnutka kljub temu, da bi država oziroma občine investitorjem zagotovile spodbude v obliki stvarnega vložka, oprostitve dajatev, financiranja komunalne opreme, davčnih olajšav... Za povečanje števila stanovanjskih zadrug, ki bi zagotavljale cenejša lastniška in najemniška stanovanja, pa je v osnutku predvideno, da bi se pravila za delovanje stanovanjskih zadrug oblikovala s posebno uredbo in jih ne bi več urejal zakon o zadrugah, ki je pisan predvsem za kmetijske zadruge.
Cilja osnutka novega nacionalnega stanovanjskega programa sta tudi zagotovitev zadostnega števila začasnih bivalnih enot za zaščito najbolj ogroženih oziroma najbolj ranljivih skupin prebivalstva in spodbujanje prenove obstoječih stanovanj, ki jih je v državi precej več kot gospodinjstev. To kaže, da mnoga stanovanja verjetno niso ustrezno vzdrževana in torej niso primerna za bivanje, z njihovo prenovo pa se ne bi povečala le ponudba stanovanjskih površin, temveč bi hkrati zmanjšali število novih posegov v prostor, oživili degradirana območja in omogočili povečanje energetske učinkovitosti stanovanjskega fonda. Eden od ciljev predlaganega nacionalnega programa je tudi ustrezna zasedenost stanovanj, ki vključuje obdavčitev (pre)velikih stanovanj, s čimer bi spodbudili menjave stanovanj glede na spremembe življenjskih situacij.
"Temu ne morem reči osnutek nacionalnega stanovanjskega programa, saj gre le za vsebinske poudarke, ki niso niti natančno analizirani niti operacionalizirani," objavljen osnutek ocenjuje članica stanovanjskega sveta in ekonomistka dr. Andreja Cirman.
Po njenih besedah dokument predstavlja grob povzetek razprav stanovanjskega sveta, prek katerega se je okoljski minister Roko Žarnić lotil oblikovanja novega nacionalnega programa. "Ne morem reči, da se s temi vsebinskimi usmeritvami ne strinjam, da bi dokument postal program, pa je treba najprej preveriti, ali dejansko gremo v pravo smer, se pravi opraviti analize, ali s predlaganimi ukrepi rešujemo naše glavne težave na stanovanjskem področju, kakšne učinke bi imeli takšni ukrepi na javne finance in ali si jih lahko privoščimo. Nič od tega zdaj ni v osnutku," navaja Cirmanova. Pripombe na osnutek je sicer mogoče oddati do 23. decembra.
