V romanu Metro 2033 Gluhovsky predstavi mračno estetiko postnuklearnega sveta. V moskovskem podzemlju, metroju je preživelo vsega nekaj tisoč ljudi. Ob radiaciji in mutantih je življenje vse prej kot lahko. Junak Artjom si v takšnih okoliščinah prizadeva rešiti svoj dom. Na potovanju skozi metro sreča vrsto osupljivih likov.

Antiutopični roman, za katerega je Glukhovsky prejel nagrado Evropskega društva za znanstveno fantastiko, sta prevedli Višnja Fičor in Valerija Peternel. Slednja je na današnji novinarski konferenci dejala, da roman prepleta znanstveno fantastiko in fantastično resničnost, junakovo potovanje pa je polno filozofskih in religioznih premislekov.

V Rusiji je roman takoj ob izidu doživel izjemno zanimanje, več milijonov ljudi je knjigo prebralo na spletu in avtorju posredovalo svoje vtise in informacije, je dejala Fičorjeva. Na njegovi podlagi je nastala tudi odmevna istoimenska video igra. Fičorjeva priljubljenost knjige med drugim pojasnjuje z mitom metroja, ki govori, da naj bi se pod Moskvo skrivala še "druga Moskva".

Vitka Kolar je spregovorila o svoji življenjski izkušnji vdove in matere sina z Downovim sindromom, ki jo opisuje tudi v pričujoči knjigi Pokrij me, mami. K pisanju jo je spodbudilo prijateljevanje z nedavno preminulim fotoreporterjem Edijem Šelhausom. "Ta izpoved je bila sprva namenjena le njemu," je dejala. K naslovu pa jo je po njenih besedah nagovorila Kristina Brenkova.

Vreščji mojster je tretja Moersova knjiga pri Založbi Sanje, ki jo je prevedla Stana Anželj. V torek je za prevod avtorjevega romana Mesto sanjajočih knjig na 27. slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado za najboljšo mlado prevajalko. Kot je dejala, pričujoči roman odlikuje izredno napeta zgodba, temačno in srhljivo vzdušje ter besedna akrobatika in komičnost.

McDougallova knjiga Rojeni za tek bralca z duhovitostjo in zavidljivim besednim zakladom popelje od harvardskih laboratorijev do osončenih dolin in zasneženih vrhov, kjer vedno večje število ultratekačev preizkuša meje svojih teles. Knjiga se začne s preprostim vprašanjem: Zakaj me boli noga? V iskanju odgovora se avtor odpravi po poti iskanja najbolj vzdržljivih tekačev na svetu, staroselskega ljudstva Tarahumare na severu Mehike.

Kot je dejal prevajalec knjige Jure Capuder, ime ljudstva pomeni dobesedno Ljudje-tekači. Po njegovih besedah imajo utopično kulturo brez nasilja in denarja, preživljajo se z blagovno menjavo ter menjavo darov in uslug, predvsem pa že od najzgodnejšega otroštva vse do smrti tečejo. Imajo tekaške tekme, ki trajajo 48 ur. Na predvečer popivajo, vendar po dveh pretečenih dnevih ostanejo nasmejani za razliko od zahodnjaških tekačev, ki so po maratonu pogosto slabovoljni in utrujeni.