Hrvaška se je v zadnjih letih začela hitro razvijati. Reforme v gospodarstvu, javni upravi in pravosodju so deželo spremenile v gibalo jugovzhodne Evrope. Hrvaška je na dobri poti, da postane članica EU. Vse je doseženo pod vodstvom HDZ in Iva Sanaderja.

Kanclerka Angela Merkel je na hrvaških volitvah 2007 podprla evropoštenjaka Iva Sanaderja

***

"Janeza Janšo prav posebej podpiram. Želim si, da bi bil uspešen v volilni kampanji. Janez Janša je popeljal Slovenijo v evrsko območje in je velik Evropejec, zato mu želim veliko uspeha in energije v volilni kampanji."

Kanclerka Angela Merkel na slovenskih volitvah 2011 podpira evropoštenjaka Janeza Janšo

***

Zgodilo se je že prepogosto videno. Amerika je še enkrat več pokazala, da je dosledna - dosledna v svoji nedoslednosti. Da je načelna - načelna v svoji nenačelnosti. A kar je šokantno, Amerike nič ne spremeni. Vseeno je, kdo je na čelu države. Amerika je in ostaja prvi policist sveta. Razlika je le v osebnem slogu konkretnega šerifa. Ne vem, kako to doživljajo vsi tisti Američani, ki so v dolgih vrstah čakali, da dajo svoj glas Obami in s tem - tako so verjeli - sperejo sramoto z dežele, ki je nekoč, davno po drugi svetovni vojni, predstavljala svetilnik svobode in demokracije, sedaj pa predstavlja nočno moro in breme demokratičnega sveta. Amerika je in očitno ostaja taka. Naj bo na čelu Bush ali Obama. Clintonova ali - bog pomagaj - Palinova. Ena od stalnic ameriške nedoslednosti, pristranosti, sistematične tolerance do kršenja človekovih pravic je odnos do Palestine in Palestincev. Karkoli se zgodi, ZDA v varnostnem svetu vselej prepreči kakršenkoli ukrep zoper Izrael, s čimer dejansko najbolj škodi samim Izraelcem. Dobesedno nalivajo olja na ogenj antisemitizma, ki se je neko obdobje v Evropi in razvitem svetu pritajil, sedaj pa vse bolj dobiva nov zagon. Zadnja ameriška perverzna parada dvojnih meril se je zgodila ob odločanju o sprejemu Palestincev (avtonomne palestinske oblasti) v Unesco. V Unesco? V načeloma popolnoma nepolitično organizacijo združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo. Če še razumem, čeprav ne odobravam, nasprotovanje priznanju države, na kar se veže cel kup odprtih vprašanj (državno ozemlje, usoda nelegalnih judovskih naselij), je nasprotovanje vstopu v Unesco popolnoma iracionalno. Izraelci so zato zadeli, ko so v prvem komentarju rekli, da je izid glasovanja tragedija. Res so zadeli. Le da v napačno tarčo. In zadeli so tudi Američani, ki so rekli, da je glasovanje enostransko dejanje. A tudi oni so zadeli napačno tarčo. 107 držav je glasovalo za, 14 jih je bilo proti, 52 držav pa se je glasovanja vzdržalo. Kdo je načelen? 14 držav na čelu z Ameriko? No, enkrat izjemoma nas ni zraven v tej najslabši, najbolj sprevrženi družbi. Ne zato ker bi bila sedanja koalicija (njen ostanek) kaj bolj načelna od tiste, ki sta ji diplomatsko načelovala Janša in Rupel, ampak ker je v sedanji konstelaciji v fazi razpadanja in brez perspektiv ter "obveznosti za naprej". Razlika je edino v tem, da je Janševa koalicija vselej slepo sledila Ameriki iz prepričanja, Pahorjeva pa iz strahu.

Zato pa, prepričan sem, ne bo izostala nagrada. Tako ali drugače se bo opredelila za tiste, ki so ubogljivi, neavtonomni, slepi sledilci. Za take, ki denimo podpišejo vilensko izjavo, preden slišijo argumente za. Nič jih ne bo zanimalo, ali so verodostojni, ali so pošteni, ali so dosledni. Kot jih nikoli niso nikjer drugje. Amerika je v svoji novejši zgodovini nabrala celo plejado skorumpiranih in pokvarjenih politikov; tudi nekaterih zločincev. Ferdinand Marcos, generalisim Franco, Mobuto Sese Seko, Anastasio Samosa, general Suharto, "Papa" in "Bebe" Doc Duvallier, Augusto Pinochet... pa tudi nekateri kasnejši odpadniki, kot Sadam Husein, general Noriega, dokler so bili koristni (podrobneje glej: http://tfclub.tripod.com/list.html).

Čeprav Ameriko skrbijo tako kršenje človekovih pravic kot pojavi korupcije. Vsaj tako pravi ameriški veleposlanik v Sloveniji v zadnjih pogovorih za Reporter, Gorenjski glas in še kje drugje. Če odmislimo še eno pokroviteljsko ocenjevanje države gostiteljice, kakršne ZDA ne bi tolerirali gostujočim diplomatom, ter nekaj banalnih stereotipov o javnomnenjskih raziskavah, ki mu rezultatsko ne ustrezajo, ter zlasti selektivno kategoriziranje nekdanjih komunistov (med katere šteje zgolj tiste, ki nasprotujejo aktualni ameriški politiki), je marsikateri njegovi oceni težko oporekati. Za Slovenijo je značilna nizka koruptnost v odnosu med slehernikom ter ustanovami in servisi države, prisotna pa je t. i. "high level" korupcija. Drži. A prav tu je zanimiva zanka. Po zaslugi Wikileaksa vemo, da je Amerika dobivala zelo konkretna poročila o orožarski korupciji v Sloveniji in v vrhu piramide omenjala človeka, ki ga je in ga še - malo latentno malo manifestno - promovira, ki je njen absolutni favorit.

A kaj ZDA. Tudi v krščansko ljudski družini v evropski hiši se šibi od nenačelnosti. Vsi, ki spadajo v La Familio, dobijo podporo, ko pride čas volitev. Tudi taki, kot denimo trdoroki Viktor Orban s svojim Fideszom. Botra družine krščansko-ljudskih strank deluje še zlasti velikodušno. Tako je leta 2007 podprla HDZ in Sanaderja. Kajpak velikega Evropejca. Kako bi ne bil, saj ga je lovil Interpol.

Tako je storila tudi pred tokratnimi našimi volitvami. Podprla je Janšo. Še en poštenjak. Še en velik Evropejec. Morda še večji kot Sanader, saj je nasedel v koruptno omrežje, ki ga bremenijo kar tri obtožnice: finska, avstrijska in slovenska. No, Botra tudi ve, kako nejasna so obzorja trgovine z orožjem v času balkanskih vojn. Ve, kdo je nasprotoval ureditvi slovensko-hrvaških odnosov, katera politika je dolgo obdobje bila izključevalna do državljanov islamske veroizpovedi. Prekleto dobro se spomni, kdo je zaradi političnih kalkulacij ogrožal "njeno" telefonsko enoto BND. Seveda tak standard velja samo za Botrino podporo eksotičnim sestrskim strankam. Ne pa tudi doma. V Nemčiji. Nemogoče si je predstavljati, da bi na kakšnih deželnih volitvah podprla kandidata CDU/CSU, ki je pod pravnomočno obtožnico. Sicer pa ne vem, ali tamkajšnja zakonodaja takšno kandidaturo sploh dovoljuje. Še več. Prav na hitro, brez oklevanja je obrnila hrbet Helmutu Kohlu, svojemu političnemu očetu, ko je prišlo na dan, da je v t. i. "Parteispendenaffäre" zamolčal prispevke, za naše razmere piškavih, dveh milijonov evrov. Pa še nobene osebne koristi ni bilo v ozadju. Zgolj kritje hrbta anonimnim darovalcem.

A vprašanje verodostojnosti prihaja z uradno volilno kampanjo tudi na meni domačih kandidatov. Denimo, menda "najbolj nedolžen" kandidat Gregor Virant je leta 2005, torej še pred obtoženim Janšo, izjavil: "Bilo bi prav, da se državni funkcionar, če so sodni postopki proti funkcionarju v razmeroma razviti fazi, če torej pride do pravnomočne obtožnice, v času, dokler se stvari ne razčistijo, umakne s funkcije." Sodni postopek proti enemu najresnejših kandidatov za predsednika vlade, je nesporno v "razviti fazi". Ali to pomeni, da nasprotuje tudi Janševi kandidaturi? Test za kandidatovo doslednost in verodostojnost. No, ne samo njegovo.