Kot pojasnjujejo v vladi, je za zagotavljanje in usklajevanje strokovnih nalog za svet pristojno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. "V okviru izvajanja svojih nalog bo svet pripravil strategijo razvoja socialnega podjetništva in spremljal njeno izvajanje, dal mnenje k programu ukrepov in spremljal njegovo izvajanje ter usmerjal in spremljal delo izvajalcev ukrepov. Svet bo skrbel tudi za zakonito, učinkovito in smotrno porabo sredstev iz proračunskih in evropskih virov."
Sestavljajo ga po en predstavnik ministrstev, pristojnih za področja socialnega podjetništva, predstavnik službe vlade, pristojne za lokalno samoupravo in regionalno politiko, predstavnik socialnih partnerjev na predlog reprezentativnih sindikalnih konfederacij in dva predstavnika socialnih podjetij ter en predstavnik strokovnih institucij na predlog organizacij civilne družbe. Za obdobje do leta 2013 sta v svet namesto dveh predstavnikov socialnih podjetij imenovana dva predstavnika nevladnih organizacij, še sporočajo iz vlade.
Lahko socialno podjetništvo zmanjša revščino?
Socialno podjetništvo ima pomembno mesto tudi v predlogu nacionalnega programa socialnega varstva za obdobje do leta 2020, ki so ga poleti predstavili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Pomagal naj bi namreč uresničiti enega od treh glavnih ciljev nacionalnega programa - zmanjšati število oseb z visokim tveganjem revščine ali socialne izključenosti do leta 2020 za 40.000 oseb glede na leto 2008. Kot so zapisali v programu, namerava Slovenija krepiti tiste programe zaposlovanja, ki so namenjeni specifičnim težje zaposljivim skupinam, ter spodbujati razvoj socialnega podjetništva, s katerim se bodo ustvarjala nova delovna mesta, namenjena težje zaposljivim osebam.
Že po predstavitvi omenjenega nacionalnega programa so strokovnjaki s področja socialnega varstva opozorili, da se program pri zmanjševanju revščine izjemno močno opira na socialno podjetništvo. V pripombah, ki so jih pripravljavcem programa poslali strokovnjaki, združeni v Socialni zbornici, opozarjajo, da vsebinsko ni določneje izkazano področje razvoja socialnega podjetništva. Dodajajo, da zakon o socialnem podjetništvu ne bo zaživel brez ustreznih davčnih spodbud pri ustanavljanju in delovanju teh podjetij in sofinanciranja iz javnih sredstev. Po njihovem je zato smiselno postaviti orientacijske cilje in procese, ki bodo spodbudili to področje: "Program sicer predvideva ustanovitev sveta za socialno podjetništvo in pripravo posebne strategije razvoja socialnega podjetništva, zato je smiselno, da se to navede določneje ali pa se v celoti prepusti predvideni strategiji razvoja socialnega podjetništva."
Ob socialnem podjetništvu program omenja tudi programe zaposlitvene aktivacije in program aktivne politike zaposlovanja, opozarjajo v Socialni zbornici. "Menimo, da je navedena področja smiselno povezati v celoto in predstaviti kot samostojno strategijo. Res je, da je socialno varstvo neločljivo povezano s pomembnim delom celotnega družbenega življenja, vendar je to smiselno ločiti bodisi v posebno poglavje bodisi v ločeno strategijo," še dodajajo.
