Zakaj med nominiranci ni vseh podjetij, ki so najvišje na lestvici?

Izbor Gazela je več kot lestvica po prodaji najhitreje rastočih podjetij v zadnjih petih letih. Pri izbiri kandidatov poleg podatkov o rasti upoštevamo tudi podatke o dodani vrednosti, njeni rasti in indeks DaBeg, ki pokaže stopnjo rasti števila zaposlenih, primerljivo med različno velikimi podjetji.

Pri tem si pomagamo s sintetiziranim kazalcem. Na odločanje vpliva tudi verjetnost propada podjetja, ki ga po lastni metodologiji izračunava družba Bisnode, pa vidiki mednarodnosti in ocene kakovosti rasti ter morebitnih ocenjenih tveganj, ki jih prinese poglobljena razprava v metodološki komisiji. Moto izbora je: izbiramo najboljše med najhitreje rastočimi.

Zakaj omejitev na petnajst zaposlenih?

Spodnja omejitev števila zaposlenih je v metodologijo izbora vgrajena že od prvih izborov naprej. Podjetje z dvajset ali petnajst zaposlenimi (pred nekaj leti se je ta meja znižala), mora že imeti vzpostavljene določene strukture in procese, ki zagotavljajo potrebno infrastrukturo tudi za rast v prihodnosti.

Obenem velja, da je sprejemljivost zgodb o podjetniški rasti v javnosti večja, kadar gre za podjetja, ki že izkazujejo določen obseg poslovanja in število zaposlenih. Na to se je lažje nasloniti, zaupati in ker je uveljavljanje vrednot dinamične in obenem trajnostne naravnane rasti temeljno poslanstvo gibanja Gazela, ta dejavnik ni zanemarljiv. Uspešni bomo, ko si bo večina med nami želela postati gazela.

Ali tako ne izgubimo iz uvida majhnih, a globalno zelo prodornih podjetij?

To je možno. Temeljni bazen za zajemanje podatkov so podatki o rasti in če podjetje v regijskem gospodarstvu ne dosega nadpovprečnih stopenj rasti prihodkov od prodaje, ga zajem podatkov ne vključi. Hkrati velja, da imamo v Sloveniji tudi druge izbore: raziskujemo skrite šampione, iščemo najboljše podjetniške ideje, podeljujemo priznanje podjetnikom leta, nagrajujemo inovativnost itn. Priložnosti, da soj žarometov obsije tudi taka, majhna, a globalno prodorna podjetja, ne manjka.

Kaj vse podjetje še lahko izloči iz širšega izbora?

Pri uvrščanju podjetij med kandidate izbora skušamo podjetja obravnavati celovito - prepoznati njihov model poslovanja, prednosti in tudi morebitne pomanjkljivosti. Visok delež dolžniških virov je ena od njih, opazujemo pa tudi druge finančne kazalnike, kot so likvidnost, način kratkoročnega financiranja (koliko je odvisen od naslanjanja na obveznosti do dobaviteljev), pomembna pa je tudi ocena verjetnosti propada. Podjetja s podpovprečnim indeksom Failure Score se težko uvrstijo med kandidate. Izločimo tudi podjetja, ki rastejo izključno na račun združevanja, tj. pripojitev ali prevzemov.

Kako pomembna je vpetost podjetja na tuje trge?

Zelo. Četudi mednarodna vpetost ni prvo merilo, izbor spremlja in spodbuja tekmo na mednarodnih trgih. Značilno je - to ugotavljamo tako v izboru Gazela kot tudi v izboru Zlata nit - da prepih mednarodne konkurence vpliva na razvoj visoko kakovostnih organizacij, ki razumejo dejavnike konkurenčnosti. Sem sodi vse od procesov, do odnosa z zaposlenimi, umestitve v okolje itn. Izbor raziskuje, postavlja na oder in podpira tiste podjetnike in podjetja, ki imajo samozavest pomeriti se in zmagovati na tujih trgih, a seveda ne le te. Nekatere lepe gazele so izvrstne tudi zaradi poslovanja na slovenskem trgu. Je pa res, da slovenski trg preprosto ‘speče premajhen kolač’, da bi si ga lahko delile vse podjetniške ideje, ki tu nastajajo. Slovensko gospodarstvo je odvisno od mednarodne tekme in to velja tudi za gazele, ki so njegov sestavni del.

Ali je pomembno, koliko prihodkov je podjetje ustvarjalo v celotnem opazovanem obdobju?

V izhodiščnem letu (letos je to leto 2005) mora podjetje ustvariti vsaj 220.500 evrov čistih prihodkov od prodaje, da se uvrsti na lestvico in ima tako možnost kandidirati v izboru. V nadaljnjem procesu izbora pa ta podatek ni več merilo za odločanje. Navzgor omejitve ni.

Zanimivo je, da je lanski izbor sprožil kar nekaj začudenja in vprašanj, kako lahko zmaga "velika" Krka. Že od Einsteina naprej pa vemo, da je vse relativno, in tudi Krka je v mednarodnem merilu majhna gazelica. Kaj je majhno ali veliko, kaj je normalno, se spremeni takoj, ko prestopimo neko mejo - fizično ali navidezno. Prav tako podjetništvo ni bilo omejeno na velikost, starost ali obseg poslovanja podjetja. "Tisto, kar imajo skupnega vsi podjetniki, ki sem jih spoznal, je neprestana disciplina inoviranja", je v svojih delih zapisal Peter Drucker, utemeljitelj véde menedžmenta.

Zakaj ni pomembno, da je gazela uvrščena tudi med 500 gazel nacionalne lestvice?

Odgovor je zelo preprost: iščemo najboljša med najhitreje rastočimi. Izbori v zadnjih letih so kazali, da je kriterij uvrstitve na nacionalno lestvico omejeval marsikatero odlično gazelo, da bi se uvrstila med kandidate izbora. Zato smo, vzporedno z večanjem pomena razprave v svetu Gazela, v katerega so od leta 2008 vključene zlate slovenske gazele, pred dvema letoma ta kriterij opustili.

Se je letos preverjalo, ali podjetje plačuje prispevke?

Preverjanje plačevanja prispevkov smo letos predvideli kot del postopka. Ustavili pa so nas predpisi. Do podatka, ali delodajalec plačuje socialne prispevke, sta upravičena davčni zavezanec in organizacija (npr. sindikat), ki jo davčni zavezanec za to pooblasti. Ker se v ta sklop organizator izbora ne uvršča, podatkov nismo pridobili.

Koliko pa na izbor nominirancev lahko vpliva bistveno znižanje dobička zaradi povečanih investicij?

Investicijski cikli so sestavni del poslovanja in rasti, zato so nižji dobički - v primeru, da podjetje izkazuje rast in razvoj - razumljeni tudi v tem smislu. Letos je svet Gazela celo spodbudil pridobivanje dodatnih podatkov, koliko kandidati za priznanje zlata gazela vrednostno (v deležu od prihodkov od prodaje) vlagajo v marketing na eni in raziskave in razvoj na drugi strani. Kot poudarja g. Jože Colarič iz Krke, zlate gazele 2011, gre za ključne kazalnike v vrednotenju najboljših gospodarskih družb.

Kaj je ocena tveganosti in koliko vpliva na izbor nominirancev?

Failure model score, ki ga po lastni metodologiji izračunava družba Bisnode, temelji na dvajsetih podatkih, zajetih iz štirih segmentov, in sicer: finančni podatki (bilančne postavke, rasti, kazalniki), demografski podatki (dejavnost, regija, starost podjetja itn.), plačilne navade podjetja in javni podatki (tožbe, blokade podjetij, blokade TRR). Vsak segment ima svojo težo in prav tako tudi vsak posamezen kazalnik v segmentu. Vsi kazalniki in uteži so sestavljeni v kompleksno formulo, s katero se izračunava verjetnost propada podjetja. Ta dobrim podjetjem dodaja več, slabim pa manj točk. Indeks se giblje od 0 do 100, nacionalno povprečje je približno 50 (v maju 2009 46). Ocena verjetnosti propada je torej eden izmed dejavnikov izbora in podjetja s podpovprečnim indeksom se težko uvrstijo med kandidate.

Nekatera podjetja, ki so se uvrstila na seznam najhitreje rastočih gazel, ne želijo javne objave teh podatkov. Zakaj se jih torej z lestvice ne umakne?

Odgovor na to vprašanje daje stroka novinarstva - gre za celovitost in verodostojnost poročanja. Sicer pa, kakšen je motiv za prikrivanje, da je nekdo dober? Morda zavist okolja? Potem se bo treba ukvarjati z njo in jo skušati preseči, ne pa se umikati v anonimnost. Če in ko to počnemo, prispevamo k ustvarjanju tako imenovane medijske resničnosti, čez katero pa ima večina ljudi veliko povedati. Koliko pa sami prispevamo k njej, če si ne upamo ali nočemo biti njen del?

Kdor spremlja izbor Gazela in podobne projekte, ta ve, da mediji nosijo tudi dobre zgodbe. Ne le dobre, izjemne! In teh se res ni bati. Presegli smo tudi zgodbe, da gazele takoj po objavi imen obišče inšpektorje. To je izzvenelo že pred leti. Danes se sliši predvsem o ponosu nad uvrstitvijo v izbor in tudi koristih. Ena izmed teh so na primer izvrstni kadri, ki na vrata podjetja potrkajo prav zaradi priznanj gazela in zlata nit.

Nekatera podjetja, ki so se uvrstila med najboljša, pravijo, da si izpostavljenosti ne želijo, ker dobavitelji in kupci nato pritiskajo nanje. Kakšne so izkušnje s terena?

Kot pri vsaki odločitvi, gre tudi tu za tehtanje plusov in minusov. Nekatera podjetja te pritiske ocenijo kot dovolj pomembne, da se zato za sodelovanje v izboru ne odločijo. To odločitev v procesu metodologije sprejmemo z razumevanjem in spoštovanjem. Hkrati se še toliko bolj trudimo, da se prenašajo in slišijo izkušnje tistih, ki opisujejo, kako pomemben je bil izbor za rast prepoznavnosti njihovega podjetja, za večanje ugleda, za razvoj blagovne znamke in predvsem za večjo privlačnost podjetja v očeh talentiranih posameznikov, ki so po izboru potrkali na njihova vrata. Dnevnik kot nosilec izbora in medijski partnerji so pri tem ključnega pomena.

Naj tu dodam še še zanimivost: na nedavni konferenci Slovenskega društva za odnose z javnostmi je Zenel Batagelj iz Valicona pokazal rezultate, katerih deset podjetij Slovenci na osnovi spontanega priklica ocenjujemo kot najuglednejša. Izkaže se, da so med njimi kar tri podjetja, ki se uvrščajo na lestvico najhitreje rastočih, dve izmed teh - Krka in Tuš, sta nosilca priznanja zlata gazela, iz dveh (navedena podjetja se med seboj prekrivajo) pa prihajata tudi nosilca priznanja podjetnik leta - Akrapovič in Pipistrel. Izkušnje s terena torej? Splača se sodelovati in s tem krepiti blagovno znamko. Tudi to je del razvoja in rasti.