O primeru bi morali razpravljati v Ljubljani

"Pravzaprav je narobe že to, da se o tem perečem problemu pogovarjamo tu v Brežicah, saj gre za kulturni spomenik državnega pomena, ki ga je država brez sodelovanja Brežic vzela in vrnila Attemsovim in po tej logiki bi se o izpolnitvi odločbe sodišča morala pogajati država in mi," je v razpravi dejala brežiška podžupanja Patricia Čular. Podobno so menili tudi drugi razpravljalci, ki so vsi po vrsti izrazili razočaranje nad obnašanjem države. Ker na propadli mediaciji predstavnik Attemsovih ni več soglašal s poplačilom polovične vrednosti (drugo polovico je nekaterim članom rodbine po vojni menda že izplačala avstrijska država), temveč zahteval celoten znesek 1,65 milijona evrov, je ogorčenje Brežičanov toliko večje. Po mnenju pravnega zastopnika občine Adama Molana lahko Brežice zaradi presenetljivega preobrata in odstopanja Attemsovih od pogajanj lahko celo zahtevajo od njih določeno denarno povračilo.

Kolikšno odškodnino je izplačala Avstrija?

Med sinočnjo razpravo je na dan prišlo še nekaj nejasnosti. Po vprašanjih svetnice Ivanke Medvešček je postalo jasno, da v Brežicah ne premorejo nobenih pisnih dokumentov, komu iz rodbine Attems in v kolikšnem znesku je Avstrija za izgubo nepremičnin v Sloveniji izplačala odškodnine, navzoči so pogrešali tudi podatek o znesku dosedanjih vlaganj občine v grad. Naj povemo, da samo lani začeta druga faza obnove, ki gre te dni h koncu, stane dva milijona evrov in da so zaradi nerešenega lastništva tej naložbi mnogi nasprotovali, čeprav je grozilo, da se bo povsem dotrajani strop baročne viteške dvorane kmalu zrušil.

Na koncu razprav so svetniki župana Ivana Molana pooblastili, da ponovno pozove vlado k izpolnitvi odločbe sodišča, kjer predlagajo poplačilo v obliki državnih obveznic. Če se država v reševanje problema ne bo hotela vključiti, so županu predlagali nadaljevanje pogajanj z Attemsovimi, vendar le o polovičnem znesku in plačilu na štiri obroke.