"Ni dovolj, če delaš, kolikor pač zmoreš, pač pa je treba delati toliko, kolikor je treba, toliko, da dosežeš zastavljen cilj, četudi je to veliko več, kot misliš, da zmoreš," poudarja Bogomir Strašek, ki je še vedno vsak delovnik prvi v službi, saj je v pisarni med 5.20 in 5.30.

Še nedavno ste z zobatimi obroči za vztrajnike dosegali 40 odstotkov evropskega in 12 odstotkov globalnega trga. Kakšne načrte imate do leta 2015?

Letos smo že presegli 50-odstotni tržni delež v Evropi in 13-odstotni tržni delež globalno. Letos naj bi bilo bo po svetu prodanih med 61 in 62 milijonov kosov, mi pa bomo proizvedli med osem in 8,2 milijona teh proizvodov. V Evropi bo prodanih 13,5 milijona avtomobilov, morebiti celo nekoliko manj, narejenih pa bo 16 milijonov avtomobilov. Že na naslednji seji nadzornega sveta bomo obravnavali naše cilje za leto 2015. Cilje namreč nenehno dopolnjujemo. Smo kot hribolazec, ki si zastavi, kateri vrh bo osvojil, ko pa pride nanj, vidi več in vidi tudi druge vrhove, na katere bi se še lahko povzpel. Tako se nam ves čas ponujajo nove možnosti, nove priložnosti in izzivi na osnovah, kot smo si jih zastavili.

Te osnove so kakovost, ki je argument prodaje, uslužnostna naravnanost, velika delavnost, medsebojno spoštovanje in kulturni odnosi, ki dolgoročno gradijo uspešnost podjetja in veliko drugih majhnih korakov. V KLS smo vsak po svoje na nek način inovatorji. V podjetju imamo vsak teden na desetine drobnih izboljšav za izvirno tehnologijo, ki nam omogoča, da smo boljši od drugih. In kje bomo leta 2015? Če bodo tržne razmere vsaj take, kot so danes, torej če v svetovni ekonomiji ne bo prišlo do vnovičnega podora, bomo zagotovo rasli. Računamo, da bomo v primerjavi z letošnjimi dosežki vsaj polovico boljši.

Rast načrtujete kljub temu, da so vaši zobati obroči vgrajeni že v večino pomembnih avtomobilskih znamk.

Naši zobati obroči so vgrajeni v avtomobile 28 avtomobilskih znamk. Neposredno sicer svojih izdelkov ne dobavljamo izdelovalcem avtomobilov, pač pa njihovim dobaviteljem, ki delajo vztrajnike motorjev. A kljub temu ni pomembnejšega proizvajalca vztrajnikov na svetu, ki ne bi poznal KLS, smo pa nekje bolj drugod pa manj prepoznani. Lani smo povečali dobave za BMW, letos smo začeli intenzivneje sodelovati s Toyoto in na tej osnovi pričakujemo rast. Na dobri poti smo s povečevanjem dobav za Volkswagen, ki je letos največji proizvajalec osebnih vozil na svetu. S svojim nenehnim napredkom tako povečujemo našo konkurenčnost, da pričakujemo, da bo s trga odpadel še en naš konkurent. Pomembno je tudi, da veliko vlagamo v razvoj, a kljub temu ohranjamo konkurenčne cene in dobro gospodarimo.

Katere ovire najbolj onemogočajo razvoj podjetništva in gospodarstva v Sloveniji?

Na prvo mesto bom postavil ljudi in njihov način razmišljanja. Vsi drugi seveda opozarjajo na slabosti naše zakonodaje in neučinkovitost pravnega sistema, in s tem se v celoti strinjam, vendar pa menim, da je ključni problem v ljudeh. Premalo je kritične mase ljudi, ki razmišljajo tako kot mi: da se je treba potruditi za kupce, da je treba delati in biti zanesljiv ter držati besedo, da je treba spoštovati partnerje, s katerimi delaš, in da je treba poravnati obveznosti najprej do vseh drugih in če kaj ostane, ostane v podjetju in ostane tebi. V tem se kaže odgovornost, ki bi jo morali imeti ljudje.

Tega je premalo, ljudje želijo na hitro obogateti. Poleg tega so prepričani, da je potrebna ne vem kakšna znanost, da si na trgu uspešen. Ponujajo se nam namreč različni strokovnjaki, ki le splošno obvladujejo uporabna znanja. A mi potrebujemo praktična znanja, ključe za doseganje večje kakovosti, za hitrejše menjave orodij, povečanje produktivnosti, torej povsem oprijemljive rešitve.

Kot širša družba pa bi morali mnogo več narediti, da bi prevladalo spoznanje, da je za blagostanje posameznika in države najprej potrebno ustvariti dovolj veliko dodano vrednost. To znamo in delamo podjetniki. Dobri podjetniki smo kot vojskovodje, ki v vsakdanji bitki za večji tržni delež zmagujemo. Zato bi morali za ugled in promocijo dobrega podjetništva in uspešnih podjetnikov narediti mnogo več. Projekt Gazela je po mojem mnenju ena izmed svetlih točk na tej poti.

Kako vam uspe ohranjati tako visoko motiviranost zaposlenih? Skupno produktivnost ste namreč v zadnjih 10 letih dvignili za 500 odstotkov.

us(Smeh) Na to vam težko odgovorim. Morebiti sem sam res prevečkrat še nezadovoljen, a v pričakovanjih do sodelavcev je treba biti zelo stvaren, saj se ljudje ne morejo kar čez noč spremeniti. Vsekakor pa svoje sodelavce vodim z osebnim zgledom tako pri delavnosti, v prihajanju na delo, strokovnem in natančnem delu, odgovornosti, kako opravljam svoje delo.

Upam, da moji najtesnejši sodelavci, drugi zaposleni in partnerji čutijo, da jih spoštujem in da sem odgovoren. Da vidijo, da mi ni vseeno, kaj se bo dogajalo v prihodnje s podjetjem. In da sem jim to dokazal tudi v najbolj kriznih časih, da jih nisem pustil na cedilu s problemi, ki so bili včasih res brezupni. Ponosen sem, da smo s sodelavci in z lastnim znanjem dosegli to, kar smo danes.

Gazele ste med najbolj družbeno odgovornimi podjetji. Kako jo KLS živi?

Predvsem v odgovornosti do ljudi. Ko sem pred 40 leti iz Rogaške Slatine prišel v Ljubno, je bilo v takratni občini Mozirje več kot dva tisoč brezposelnih. Za te ljudi je bilo treba najti zaposlitev. Naša odgovornost je predvsem, da podjetje dobro dela in da se ljudi počutijo varni kar se tiče poslovanja podjetja. Imamo tudi zelo dober odnos do upokojencev. Vsako leto jih povabimo v podjetje in jim pokažemo, da jih cenimo. Pomagamo tudi lokalnim društvom in klubom. A to je družbena odgovornost v ožjem smislu besede. Naša širša odgovornost pa se kaže v tem, da ustvarjamo dovolj visoko dodano vrednost. Podjetje, ki dosega med 25 in 30 tisoč evri dodane vrednosti na zaposlenega, je težko družbeno odgovorno, saj s tem komaj pokrije plače.