Prireditve letos pod pokroviteljstvom evropske komisije potekajo na 800 prizoriščih, v 320 evropskih mestih in 32 državah, medtem ko so jih lani organizirali na 600 lokacijah in v 200 evropskih mestih. Po podatkih iz raziskave Merjenje zaznave poklica raziskovalca v splošni javnosti, pa je ta vsako leto bolj prepoznaven in sodoben, tudi vsaka naslednja Noč raziskovalcev je uspešnejša od prejšnje, kot je povedal prof. dr. Damijan Mumel.
V Mariboru so predavanja, poskusi, predstavitve in okrogle mize potekali na sedmih lokacijah, in sicer v Evroparku, v univerzitetni knjižnici, na fakultetah, v Umetnostni galeriji, Slovenskem narodnem gledališču, Kinu Udarnik in v Botaničnem vrtu. "Porušiti želimo predsodke o v laboratorijih zaprtih raziskovalcih, ki dneve in noči preživljajo v svojem izoliranem svetu in da zato ne spadajo v splošno sprejeti okvir vsakdanjega družbenega življenja," so povedali mariborski organizatorji. Pravijo, da je vsako leto največja gneča na fakulteti za varnostne vede, kjer prikazujejo delo forenzikov. Zelo obljudeno je tudi opazovanje nebesnih teles, ki ga organizira astrološko društvo Orion.
V Ljubljani, kjer so pričakovali največ obiskovalcev, in sicer več kot 5000, so prireditve potekale na Inštitutu Jožefa Stefana, na Prešernovem in Novem trgu, v Hiši eksperimentov, v Krajinskem parku Ljubljansko barje ter na Akademiji za vizualne umetnosti. Obiskovalci so med drugim spoznali minerale, vodili letala na podlagi vizualnih informacij in si ogledali predstavitev humanoidnih robotov. Obenem so v prestolnici prireditev združili še z praznovanjem 20-letnice prve internetne povezave v Sloveniji. Spletno obarvan raziskovalen dan je bil tudi v Novem mestu. Tam so v Kulturnemu centru Janeza Trdine potekale delavnice za učence in dijake na temo varne uporabe spleta.
V Novi Gorici so prireditve organizirali skupaj s čezmejno Univerzita Degli Studi di Udine, prav zato je osrednji dogodek potekal na mejnem Trgu Evrope, ki leži v Novi in stari Gorici, organizatorji pa pravijo, da je bila Noč raziskovalcev "eden najpomembnejših doprinosov k širjenju znanosti in kulturne izmenjave na tem območju".
