Zadnji rok: 2. oktober
Delavci, ki imajo dovoljenje za začasno bivanje v Sloveniji, se morajo do 2. oktobra prijaviti na Zavodu za zaposlovanje, kjer bodo dobili odločbo, da so brezposelni in od takrat bodo dobivali nadomestilo. Če enomesečni rok zamudijo, denarja ne bodo dobili. Ostali, ki tega dovoljenja nimajo, ga morajo najprej pridobiti, se nato v 30 dneh prijaviti na zavodu in šele takrat bodo upravičeni do nadomestila, je povedala namestnica generalne direktorice zavoda Metka Barbo Škerbinc. "Nadomestilo je zdaj delavcem iz BiH dostopno pod enakimi pogoji kot slovenskim državljanom," je še rekla. Torej ga bodo prejemali, če bodo vključeni v program aktivne politike zaposlovanja in ne bodo odklonili ustrezne zaposlitve. Medtem ko prejemajo nadomestilo, so tudi pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovani ter zavarovani za starševstvo in brezposelnost. "Izredno veseli smo, da je ta problem rešen," ob tem pravi namestnik generalne direktorice direktorata za trg dela in zaposlovanje na ministrstvu za delo Zoran Kotolenko. Pa je res?
Medtem so na drugem koncu Slovenije, v Sežani, zaradi neplačanih računov dvema ducatoma delavcev iz BiH, ki živijo v treh stanovanjih nad avtobusno postajo, izklopili toplo vodo. Stanovanja so last podjetja Gratim, kjer so bili delavci zaposleni, a lastnik Mesud Ibričić že nekaj mesecev ne plačuje računov. Delavcem dolguje še enajst plač, nadure, regres in plačilo socialnih prispevkov, kot je povedal nekdanji delavec podjetja Gratim Husein Beganović. Denar bodo sedaj delavci poskušali iztožiti, pri izboljševanju bivanjskih razmer pa so nemočni, pravi. Husein je eden tistih, ki ni dobival denarnega nadomestila v času brezposelnosti. Sedaj ga bo. Vsi ostali problemi pa ostajajo.
Delavci še vedno močno odvisni od delodajalcev
"Sporazum je izraz dobre volje, a ne rešuje generalnega problema delavcev migrantov," povzema Danijela Tamše iz Socialnega centra Rog. Podobno profesorica na fakulteti za družbene vede in sodelavka na Mirovnem inštitutu Mojca Pajnik opozarja, da je to politika, ki je vezana na problem, ki je nastal v nekem času, nima pa dolgoročne strategije. Bomo z vsako državo posebej sklepali bilateralne sporazume? Kaj je z vsemi delavci, ki so se že vrnili v BiH, izpostavlja Pajnikova. Še vedno ni odpravljena odvisnost od vrste dovoljenj in od delodajalcev. "Zato je razumljivo, da so nekateri cinični do tega sporazuma," še dodaja.
Zoran Kotolenko je povedal, da so se že leta 2008 začeli postopki za spremembo tega sporazuma z BiH. Čeprav so spreminjali le en člen, je trajalo tri leta, da je spremenjen sporazum stopil v veljavo. Sedaj pripravljajo podoben sporazum kot z BiH, z Makedonijo in Črno goro. Trenutno je v Sloveniji 88 delavcev migrantov iz Makedonije, ki nimajo dovoljenja za stalno bivanje in zato nadomestila ne dobivajo.
Kotolenko zagotavlja, da država neenakost odpravlja s sistemskimi ukrepi, pripravljajo denimo sporazum o zaposlovanju z BiH, ki ga morata pred uveljavitvijo ratificirati še parlamenta obeh držav, pri čemer je na mestu pomislek, da bo pred ratifikacijo preteklo še nekaj vode. Bo pa - ko bo uveljavljen - urejal razmere za delavce kot Husein, "ki jih gazde, posredniki pripeljejo v Slovenijo in pošljejo živet v nemogoče razmere". Zakon o zaposlovanju in delu tujcev bo omilil pogoje za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja. "Tik pred objavo v uradnem listu naj bi bil tudi pravilnik o prebivanju, ki določa standarde bivanja, denimo toplo vodo in sanitarije. Inšpekcijske službe pa bodo na terenu preverjale zadevo," obljubljajo na ministrstvu.
