"Ti čipi so naslednji pomemben korak v evoluciji računalnikov od kalkulatorjev do učečih se sistemov, ki zaznamuje začetek nove generacije računalnikov," je povedal vodja projekta v IBM Research Dharmendra Modha.
Računalniške aplikacije v prihodnosti bodo po njegovih besedah vedno bolj zahtevale funkcije, ki jih tradicionalne arhitekture sistemov ne bodo zmogle učinkovito zagotavljati.
Bodo pa temu kos kognitivni računalniki, za katere v IBM pravijo, da se bodo podobno kot človeški možgani učili na podlagi izkušenj, znali najti povezave, postavljati hipoteze in si zapomniti rezultate.
Tako bi na primer lahko v prihodnosti razvili kognitiven računalniški sistem, ki bi nadziral svetovne vode ter bi lahko prek mreže senzorjev za temperaturo, pritisk in višino valov sprožil opozorila pred prihajajočimi cunamiji.
IBM je doslej z uporabo prototipnih čipov po lastnih navedbah uspel izvesti nekaj preprostih aplikacij, kot so navigacija, prepoznava vzorcev in klasifikacija.
IBM pri projektu, poznanem pod imenom SyNAPSE (Systems of Neuromorphic Adaptive Plastic Scalable Electronics), sodeluje z raziskovalci z več ameriških univerz: univerze v Columbii, Univerze Cornell, univerze v Kaliforniji in univerze v Wisconsinu.
Projekt je poleg tega prejel 21 milijonov dolarjev novih sredstev ameriške agencije za napredne obrambne raziskave (Darpa). Tako je ta vladna agencija doslej za projekt prispevala že približno 40 milijonov dolarjev. Koliko je vanj doslej vložil IBM, ni znano.
Ob tem so v IBM pojasnili, da kognitivni računalniški čipi replicirajo biološke sinapse, nevrone in aksone človeških možganov z uporabo algoritmov in silicijevih vezij.
Dolgoročni cilj podjetja je sestaviti sistem čipov z 10 milijardami nevronov in 100 bilijoni sinaps, ki pa bi porabil le en kilovat električne energije in zasedal manj kot dva litra prostornine.
