Umetniško akcijo je sprožil pred osmimi leti, ker je želel stimulirati globalno zavest. Te dni v svoji umetniški shrambi premore več kot šeststo likovnih del, pridobljenih skozi različne selekcije. Do 8. avgusta bo KUD Franceta Prešerna gostil selekcijo Po svetu, kateri bo sledil Domači svet, med 16. avgustom in zaključkom Trnfesta pa bodo pod naslovom Svet ex-Yu razstavljena dela umetnikov z območja nekdanje Jugoslavije, med katerimi bodo tudi čisto sveže stvaritve slovenskih slikarjev in likovnikov. Na vsaki razstavi bo na ogled približno osemdeset del.

Performer z veliko spominsko kartico

Martin Voorbij oziroma z umetniškim vzdevkom Mr. Martin bo svoje delo nadaljeval, dokler svoje kolekcije ne zapolni z umetninami iz vsega sveta. Vendar dodaja: "Svojega delovanja ne dojemam kot nekakšen dosežek, temveč je to zame normalno življenje." Pri selekciji se ne osredotoča zgolj na geografsko pozicijo umetnikov, temveč brska za kakršno koli raznolikostjo; starostno, rasno, religiozno, umetniško. In če kateremu avtorju uspe prodati svoj poslikani kos platna, kar se sicer zgodi relativno redko, je zavezan, da ob isti tematski podlagi ustvari nov likovni produkt.

Mr. Martin zgodbe iz slik občinstvu podaja z neverjetno navdušenostjo, zaradi česar prisotne mimogrede pogoltne v svoj pripovedovalski vrtinec. Njegov nastop je zmontiran iz komičnih vložkov, pestrega nabora mimike in igralskih spretnosti. Ko denimo pripoveduje zgodbo, naslonjeno na delo turškega umetnika Ridvana Coskuna, ki je naslikal svoj prvi zakonski prepir, ali hiperaktivnega španskega mojstra Pereja Llobere, ki ga utruja čakanje ob sušenju oljnih barv, zaradi česar ustvarja tudi po deset slik naenkrat, Mr. Martin uprizori pravo predstavo. Neutrudno koraka vzdolž galerije, z eksplozivnimi gibi ponazarja tako Lloberovo maratonsko slikanje kot Coskunovo vihravo obnašanje ter povzroči pravo nevihto besed.

Menda lahko na pamet natrosi skoraj devetdeset odstotkov zgodb, to pa je več kot petsto pripovedi. Kako si tolikšno količino vsebinskega gradiva uspe naložiti na spominsko kartico? "Temeljito se koncentriram na slike. V veliko oporo mi je tudi spletna stran, ki jo redno urejam, še boljše pomagalo pa so osebni obiski umetnikov. Če bi vi denimo delali intervjuje po telefonu, bi si veliko težje zapomnili imena ljudi, s katerimi ste govorili, kot če bi se z njimi srečali v živo," pojasnjuje strategijo dela Mr. Martin. Slike izbira med samim nastopom, pri čemer ga navdihnejo vzdušje in navzoči. Za uvod sicer izpostavi vsakič iste slike, prek katerih pojasni svoj princip dela, nato pa skuša vzpostaviti interakcijo z občinstvom in prisotne spodbuditi, da izluščijo najprivlačnejše podobe ter ga poprosijo za pripovedovanje. Nekaterih pripovedi se loti le, ko ga kdo iz občinstva razjezi. Na četrtkovi umetniški "seansi" v KUD Franceta Prešerna, kjer se nas je zbrala le peščica, si je, kot pravi sam, lahko privoščil podajanje daljših in bolj čustveno nabitih zgodb, ki od gledalcev terjajo več pozornosti in razmisleka.

Maratonsko pripovedovanje zgodb

Že v začetnem delu nastopa je Mr. Martin zbranim v roke porinil kartončke, na katere naj bi zapisali številko najljubše slike. "To ni umetniški projekt, temveč komunikacijska tura z umetniško vrednostjo, ki želi stimulirati medsebojni kontakt," pojasnjuje "vodič" med zgodbami. "Ko imam performans na prostem, ljudje, ki hodijo mimo mojega tovornjaka, na katerem razstavljam, sicer pokažejo zanimanje za slike, vendar njihovo pozornost pridobim le za kakšnih trideset sekund. Medtem ko zaradi lističa, ki jih naproša, naj glasujejo za najljubšo sliko, postojijo vsaj trideset minut." Zaradi zajetne mere pozornosti mimoidočih je moral svoj govorni nastop tako včasih raztegniti tudi do osem ur.

Mr. Martin opaža, da ljudje običajno glasujejo za eno od slik, ki je bila vsebinsko uokvirjena med nastopom. Meni tudi, da lahko s pripovedovanjem na poslušalce oziroma gledalce vpliva do te mere, da bodo glasovali za točno določeno slikovno delo, če je le v ozadju dovolj močna emocionalna zgodba. Tudi priletna gospa, ki je Mr. Martina med nastopom nekajkrat prosila, naj nas pouči o zakulisju te ali one slike, se je odločila za delo nigerijskega avtorja z naslovom The Evening News (Jutranje novice), v katerem gledalec, če ga motri iz prave perspektive, zasledi protivojno sporočilo. Ta umetniški produkt je bil sicer predstavljen že na odprtju razstave, toda Mr. Martin je s svojo pripovedovalsko vnemo in predanostjo tako navdušil omenjeno gospo, da se je vrnila še na performans.

Še po zaključku nastopa je karizmatični zabavljač slalomiral med prisotnimi, ki so ustavili pogled na posameznih umetniških izdelkih, in jih obkolil z zgodbami. Performans pa je zagotovo prečistil kanal za komunikacijo tudi med obiskovalci, saj so še pozneje med sabo debatirali o sporočilnosti razstavljenih slik.