Z namenom oživljanja te stare briške tradicije se je pred 14 leti ustanovilo tudi Društvo oljkarjev Brda, ki danes vključuje več kot 200 pridelovalcev olja. "Odkar smo ustanovili društvo, je oljkarstvo v skokovitem vzponu. S tem v bistvu oživljamo staro tradicijo, ki je bila v Brdih prisotna od vedno," je dejal predsednik Društva oljkarjev Brda Elizej Prinčič.
Pozeba leta 1929 je oljkarstvu zadala milostni udarec
Vrhunec oljkarstva se je v Brdih zgodil konec 18. stoletja, medtem ko je sto let kasneje ta kmetijska panoga začela počasi padati. "Tudi zaradi tekstilne tovarne v Podgori," pove Prinčič, "saj so ljudje začeli sekati oljke in saditi murve zaradi sviloprejke, s čimer so dokaj dobro zaslužili."
Potem se je zgodila prva svetovna vojna in Brda so se vnovič znašla v drugi državi. Prej so bila južna dežela severne države, potem pa so kar naenkrat postala severna dežela južne države, kjer je oljkarstvo doma, zato panoga ni bila bog ve kako zanimiva. "Za nameček se je leta 1929 zgodila še velika pozeba, ki pa je oljkarstvu v Brdih zadala le še milostni udarec," pripoveduje predsednik briških oljkarjev. Čeprav je šla tradicija malodane v pozabo, nadebudneži še danes med zaraščenim grmičevjem odkrivajo stare oljke. Še bolj kot to pa razveseljuje dejstvo, da je sajenje oljk v velikem porastu. Trenutno je v Brdih od 150 do 200 hektarjev zemljišč, zasajenih z oljkami, ta pa se vsako leto povečajo za približno deset hektarjev. Po besedah našega sogovornika se to sicer ne bo nadaljevalo v nedogled, saj so prostorski pogoji v Brdih omejeni. Zaradi strmih terenov so oljčniki v glavnem zasajeni s 50 do 100 oljkami.
Oljkarstvo je bistveno za turistični razvoj Brd
Po besedah Elizeja Prinčiča je vselej veljalo pravilo, da severneje kot raste oljka, boljše olje daje. "Žal pa tega prej nismo vedeli. To so pokazale šele sodobnejše raziskave. Zdaj vemo, da je v naših oljkah in posledično v olju bistveno več antioksidantov, kot v tistih, ki rastejo južneje. Pri nas pridelana olja pa imajo tudi značilno aromo."
Brici se zavedajo, da količinsko ne bodo mogli nikoli parirati znanim oljčnim okolišem, zlasti na mednarodnem prizorišču, vendar je po mnenju Prinčiča bistvo morda za zdaj še očem nevidno: "Oljkarstvo ima velik pomen za turistični razvoj Brd. Olje in oljke dajejo namreč prelepo dopolnilo vinogradništvu, ki predstavlja primarno panogo. Poleg tega se obnavlja tudi sadjarstvo, ki je bilo včasih v teh krajih še bolj prisotno kot danes. Vse to se med seboj dopolnjuje in ravno v tem je prihodnost Goriških brd."
Levji delež pri ponovnem oživljanju oljkarstva v Brdih je dodala tudi oljarna, ki so jo Brici dobili pred šestimi leti. Prej so namreč oljke na predelavo vozili v Istro ali na Tržaško. V zadnjem času se pojavlja tudi čedalje več zasebnih oljarn, ki jih imajo posamezniki za lastne potrebe. V Brdih danes pridelajo okoli osem ton oljčnega okolja, vendar Prinčič opozarja, da so oljčni nasadi povečini mladi, saj se je večino njih zasadilo v zadnjih desetih letih. "Vemo pa, da je oljka v polni rodnosti, ko je nasad star vsaj 15 let."
Briško olje je vrhunsko, a še neuveljavljeno
Briško olje je po mnenju poznavalcev - ker ga je malo in je skrbno pridelano - vrhunsko olje v primerjavi z drugimi iz okolišev v naši bližini. "Ni pa še uveljavljeno, ker ob današnjih relativno majhnih količinah ljudje nimajo težav s prodajo kljub vse hujši konkurenci. Razen na tekmovanjih ga redko kdo od pridelovalcev posebej reklamira. To nas še čaka, ko bodo količine malo večje," je dejal Prinčič, ki je - čeprav nerad napoveduje - prepričan, da bodo nekega dne pridelali do 25 ton oljčnega olja na leto.
Kdaj bo ta cilj dosežen, je po njegovem mnenju odvisno od različnih interesnih dejavnikov, a dober obet vendarle daje napoved o samooskrbi Slovenije. "Čeprav po drugi strani vemo, da oljčno olje v Sloveniji nima posebne tradicije. Potrošnja je namreč dober liter na prebivalca, kar je skorajda enako nič v primerjavi z Grki, ki porabijo 18 litrov na prebivalca v enem letu. Trend je sicer pozitiven, ampak bo težko, saj vemo, da je na Štajerskem in v Prekmurju zakoreninjena tradicija uporabe bučnega olja."
Ob koncu pogovora Prinčič pove, da se za prihodnost oljkarstva v Brdih ni treba bati, in še enkrat poudari, da je to najbolj pomembno z vidika privabljanja turistov: "Zlasti Avstrijcev, ki se vračajo v naše kraje. Pri tem gre pravzaprav za oživljanje še ene stare tradicije, in sicer iz časa Avstro-Ogrske. Brda so bila namreč na neki način ves čas navezana na to deželo, briški pridelki pa so se prodajali vse do Dunaja."
