V Grčiji, kjer so samomori sicer najredkejši, se je za ta usodni korak odločilo 17 odstotkov več ljudi kot pred krizo, na Irskem pa 13 odstotkov. Zaradi krize je v obravnavani šesterici tako imenovane stare Evrope (poleg omenjenih še Avstrija, Finska, Nizozemska in Velika Britanija) porast samomorilnosti v letu 2008 kar sedemodstoten, medtem ko je bil v štirih novih članicah EU (Češka, Madžarska. Litva in Romunija) enoodstoten.

Zgolj iskanje povezave

V študiji, objavljeni v specializirani britanski medicinski reviji Lancet, se avtorji izogibajo neposrednemu povezovanju gospodarske krize in samomorov, saj statistični podatki ne upoštevajo vzgibov za ta dejanja. So pa upoštevali zgolj tako imenovano delovno populacijo do 65. leta starosti ter med drugim ugotovili, da je v državah z bolje razdelano socialno varnostno mrežo, ki blaži posledice gospodarske recesije z izgubo delovnih mest, porast samomorov manjši. Na Finskem je ta kljub tradicionalnem uvrščanju te države v vrh te nesrečne statistike za polovico manjši kot v Veliki Britaniji, kjer je bil kar desetodstoten. Posebej izstopa Avstrija, ki se je ob siceršnji dobri mreži socialnih podpor krizi v dobršnem delu celo izognila. Tam je stopnja samomorilnosti v letu 2009 za odstotek nižja kot v času pred svetovno gospodarsko krizo.

David Stuckler je za Reuters povedal, da je pravkar objavljena študija "preliminarnega značaja" ter da bodo nadaljevali preučevanje bolj konkretne povezav samomorilnosti z gospodarsko krizo, ki ji še ni videti pravega konca in ki bo svoj človeški davek v EU šele začela jemati. Porast samomorov je opisal le kot vrh ledene gore, pod katerim se skrivajo mnogo številčnejši poskusi samomora in še številčnejši pojavi depresij, povezanih s poslabševanjem socialnih razmer, v katerih živijo ljudje. Navedel je tudi, da so preučili tudi povezavo med stopnjo samomorilnosti in rastjo brezposelnosti, po kateri se ob odstotnem dvigu prve druga poveča za 0,79 odstotka pri delovno aktivni populaciji.

Premalo zgovorni podatki

Slovenija v omenjeni študiji ni upoštevana, ker WHO nima zanjo ustrezno izpopolnjenih podatkov. Po podatkih našega statističnega zavoda se je število vseh samomorov (torej tistih v delovno aktivni dobi) od leta 1999 do 2008 opazno zmanjšalo, in sicer s 29,7 samomora na 100.000 prebivalcev na 19,8 oziroma na 408 ljudi, medtem ko povprečje za to obdobje znaša kar 524 ljudi na leto. V letu 2009 je število samomorov pri nas v primerjavi z letom prej poskočilo za deset odstotkov na skupno 448, vendar je povezavo med krizo in porastom brezposelnosti samo s tem podatkom nemogoče utemeljevati.

Verjetno bi bila primernejša statistika porabe antidepresivov, ki pa je po zaslugi BBC za zdajšnje krizno obdobje na voljo samo za Veliko Britanijo. Tam se je uporaba teh v primerjavi s predkriznim letom 2007 do lani povečala za 40 odstotkov.