Poleg tega bodo bolnišnice ob 5,3 milijona evrov, zdravstveni domovi ob 3,2 milijona evrov, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa ob 1,1 milijona evrov. Cene storitev, ki jih ZZZS prizna bolnišnicam (akontacije oziroma vnaprejšnja plačila) so tako že znižale za 3,5 odstotka. Te varčevalne ukrepe prinaša rebalans finančnega načrta ZZZS za letošnje leto, ki ga je včeraj sprejel upravni odbor zavoda, o njem pa bo morala odločati še skupščina zavoda. V bolnišnicah že opozarjajo, da jih lahko to pahne čez rob.
"Dobrih kart je zmanjkalo"
Predsednica upravnega odbora in predstavnica delodajalcev Tatjana Čerin je včeraj opozorila na nujnost večjih sistemskih sprememb. Poleg tega bi bilo treba po njeni oceni odpreti kolektivno pogodbo za zdravstveno dejavnost, na primer glede dolgih dopustov zaposlenih. Članica upravnega odbora, Lučka Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, se strinja, da bo rebalans boleč za zavarovance in zdravstvene zavode. Sklepe je kljub temu podprla, saj se ji zdi, da je bila razporeditev bremen primerna, poleg tega pa se ohranja dostop do vseh pravic v zdravstvu. "Dobrih kart je zmanjkalo," pravi tudi generalni direktor ZZZS Samo Fakin. Po njegovi oceni bi bilo treba zdravstveno blagajno razbremeniti plačevanja pripravništva in znanstvenega raziskovanja, ki so ji ga naložili v minulih letih, pa tudi plačevanja bolniškega staleža za nezaposlene. Spomnil je še na davek na dodano vrednost, ki se iz zdravstva preliva v državni proračun in na mnoge ukrepe, ki bi jih prinesla predlagana zdravstvena reforma.
Z ministrstva za zdravje so sporočili, da so pred včerajšnjo sejo upravnega odbora ZZZS predlagali usklajevanje predloga rebalansa med ministrstvom za zdravje, ministrstvom za finance in ZZZS, do katerega pa "žal še ni prišlo". Minister za zdravje Dorijan Marušič je bil v minulih dneh skeptičen glede nižanja prihodkov bolnišnic.
Izbira med stavkami in izgubami?
Ukrepi, ki bolnišnicam in zdravstvenim domovom jemljejo denar, temeljijo na domnevi, da bi morali toliko privarčevati glede na lanske zakonske spremembe. Realnost je drugačna, saj so večino zdravniških dežurnih mest nadomestili z dražjimi nadurami. Bolnišnice, ki bodo sodelovanje v dežurni službi zdravnikom plačale prek slabše plačanih dežurnih mest, si bodo nakopale stavke, brez tega pa tvegajo še večje finančne težave, je opozoril direktor Splošne bolnišnice Ptuj Robert Čeh. Ptujska bolnišnica je imela že lani dober milijon evrov izgube. "Bolnišnice bodo še težje delale," je dejal Čeh. Po njegovi oceni je čas, da se Slovenija sooči z realnostjo in zniža plače v javnem sektorju, ki so se v primeru zdravstva z novim plačnim sistemom dvignile nad zmožnosti zdravstvene blagajne.
"Dejstvo je, da bolnišnice že poslujejo na robu. Bojim se, da bo znižanje prihodkov zaradi ukrepov zdravstvene blagajne kaplja čez rob. Če ni zadostnih prilivov v zdravstveno blagajno, so ti ukrepi sicer logični, a se bo izguba pri tem zgolj prenesla iz ZZZS na zavode," ocenjuje direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Metod Mezek. Rešitev bi bila po njegovi oceni v sistemskih spremembah, ki jih napoveduje minister Dorijan Marušič, kar pa prihranke prinaša šele srednjeročno in dolgoročno.
Povišanja premij ne izključujejo
Zavarovalnice povišanja premij dopolnilnega zavarovanja za zdaj ne napovedujejo, niso pa te možnosti izključile. Prenos bremen na dopolnilno zavarovanje bi zdravstveno blagajno letos sicer razbremenilo za 6 milijonov evrov. V Vzajemni bodo na podlagi sklepa upravnega odbora in skupščine ZZZS najprej ocenili povišanje škod v letošnjem in prihodnjem letu. "Vsaka zavarovalnica mora svoje obveznosti kriti s prihodki od premij. Če letošnje premije ne bodo zadoščale, ker se bodo povišale škode, bo Vzajemna ustrezno ukrepala," so poudarili.
"Ta predlog po eni strani znova potrjuje, da ZZZS ne obvladuje stroškov zdravstvenega sistema , ki bi se morali v času gospodarske krize vsaj približno usklajevati z realnimi možnostmi prihodkov od prispevkov. Po drugi strani pa dokazuje, da so dopolnilna zavarovanja v sistemu financiranja slovenskega zdravstva nujno potrebna in da so predlogi zdravstvene reforme, ki zagovarja ukinitev dopolnilnih zavarovanj, popolnoma nesmiselni in škodljivi," je poudaril izvršni direktor področja zdravstvenih zavarovanj pri Adriaticu Slovenici Dušan Čebohin. Če bo sedanji predlog upravnega odbora ZZZS uveljavljen, bo povečal stroške dopolnilnih zavarovanj in tako tudi pritisk na premijo, je dodal. Iz Triglava, Zdravstvene zavarovalnice so nam včeraj sporočili, da nam bodo stališča posredovali v prihodnjih dneh.
