Do stare solkanske čolnarne, kjer so mu prijatelji z Miranom Frankom na čelu pripravili prisrčen sprejem, je priveslal v spremstvu reprezentančnih kolegov in mlajših članov kluba Soških elektrarn. Ob prihodu so mu, kot se spodobi za velike zmagovalce, okoli vratu obesili lovorjev venec in majico z napisom zmagovalec, novogoriški župan Matej Arčon ga je pričakal z veliko steklenico briške penine, predsednik krajevne skupnosti Solkan Jožko Leban pa s sliko Soče, kjer je prebil stotine ur na treningih in tekmovanjih.

Začetek na Ljubljanici

Fedja se je na dolgo pot odpravil 19. marca, ko je zaveslal po Ljubljanici, se prepričal, ali se ta zares izliva v Savo, in preveril, kje se izliva Donava v Črno morje. "Na reki Savi je bilo kar nekaj pasti. Še posebej pri gradbišču verige elektrarn pri Krškem. Brežine so tudi zelo poraščene in polne nesnage," je o začetku poti povedal Fedja in nadaljeval: "Sicer pa skoraj nisem imel težav pri prehodu meja. Nekje sem jih preveslal, ne da bi vedel, da sem v drugi državi. Na poti je bilo najtežje v Grčiji, ko sem veslal sam in je nastopila kriza. "V Črnem morju so bile zahtevne razmere. Preganjale so me nevihte, ugotovil pa sem tudi, da nimam najboljše opreme za plovbo po morju. Ljudje so me povsod lepo sprejeli, mi pomagali, me gostili. Nekaj problemov je bilo le z birokracijo zaradi kajaka, ki ga, čeprav sem imel vse polno papirjev, nismo našli med plovili," je razlagal zaplete in dodal, da je imel 90 različnih prenočišč, od takšnih, ki jih ne bi rad nikoli več preizkusil, do izredno zglednih.

Na vodi tudi po osem ur

Veslal je od pet do šest ur na dan: "Zgodilo se je, da sem bil na poti tudi osem ur. Ko sem veslal sam, sem bil prehiter in sem preveč hujšal. V Grčiji me je tudi zeblo."

Dogajanje po poti bo Fedja najverjetneje zapisal v knjigi. Doživetij, prijetnih in neprijetnih, je bilo veliko. Izgubil je dva mobilna telefona, pa tudi fotoaparat. Njegov čoln, ki je prazen tehtal 17 kilogramov in lahko nosil do 110 kilogramov tovora, so posebej za Fedjin podvig izdelali v podjetju Jošt Svetek&Sandiline. Čoln je moral med potjo tudi popravljati, najbolj ga je zdelala Donava, veslo pa je zdržalo celotno pot.

"Kot vrhunski kajakaš sem del svojega treninga opravljal med študijem na rekah Ljubljanici in Savi, del pa na reki Soči, predvsem v Solkanu. Izjemno vznemirljivo se mi je zdelo dejstvo, da se reki, ki v svojem toku nista preveč oddaljeni med sabo, v morje izlivata na tako različnih koncih sveta, obenem pa ju morje povezuje. Zdaj, ko sem se vrnil na Goriško, je napočil tudi čas, da uresničim selitev tudi na simbolni ravni in tako zaokrožim enega izmed življenjskih poglavij," se je razgovoril Fedja, ki se bo najprej odpočil, nato pa razmišljal o svojih nadaljnjih načrtih.