Včasih, ko moramo kljub vsemu sprejeti odločitev, rečemo, da nimamo dovolj informacij ali da se ne moremo skoncentrirati. To je morda včasih res in se nam to zgodi enkrat, največ dvakrat. Če pa se nam to dogodi večkrat, moramo vzrok iskati drugje. Te zamegljene slike so namreč posledica psiholoških smeti v naših mislih, ki nam povzročajo miselne in zato časovne zastoje. Izgubimo namreč občutek za čas.

Naj še enkrat spomnim na rek Frana Milčinskega - Ježka: "Boli, če te povozi avto, če pa te povozi čas, se bolečine ne da izmeriti." Ježek namreč govori o času, ki se ga ne zavedamo, ki nam mine, ne da bi ga občutili, ko se ne zavedamo samega sebe, ko mine nekaj let in niti ne vemo, kaj smo počeli. Govori o obdobju, ko živimo v sanjskih iluzijah in se ne zavedamo lepot realnosti.

Odločitve v življenju sprejemamo v vsakem trenutku, a njihova kakovost je odvisna od informacij, ki jih imamo. Najkvalitetnejše informacije pridejo iz nas samih ali, kot rečemo, se odločamo po občutku. Če poenostavim: če nimamo jasnih misli, tudi jasnih odločitev ne moremo sprejeti. Martin Kojc je že v začetku prejšnjega stoletja zapisal: "Materialni svet je odsev naših misli." Če imamo torej kaos v našem življenju, to pomeni, da je kaos tudi v naših mislih. Kaos pa je lahko samo takrat, če niso stvari na svojem mestu.

Predstavljajte si, da imate na mizi veliko dokumentov in vsak dan porabite vsaj pol ure, da najdete pravega... Približno tako se dogaja tudi v naših mislih. Možgani morajo namreč porabiti veliko energije, da najdejo prave informacije in prave občutke ter jih na koncu uskladijo. V takem primeru so naše misli in odločitve na koncu premalo kvalitetne, kar pomeni, da stvari ne zaključujemo v roku oziroma da je zaključek drugačen, kot smo si ga zastavili. Po navadi pa do zaključka naloge, projekta ali posla sploh ne pride ali pa smo posel zaključili z izgubo.

Odstranjevanje smeti

Vse te neurejene in zastarele informacije imenujemo psihološke smeti. V življenju se zavedamo, da moramo sproti odstranjevati vse smeti, da lahko živimo v zdravem okolju. Enako mora biti tudi v naših glavah: odstraniti moramo psihološke smeti, da lahko sprejemamo zdrave odločitve in imamo kvalitetne misli. Da pa do teh psiholoških smeti sploh ne pride, si moramo življenje oziroma dan organizirati.

Najbolj pomembno je, da se na vsak dan posebej pripravimo. Naš dan naj bo neke vrste projekt. Po teoriji projektnega vodenja ima projekt tri faze: priprava, izvajanje in zaključek. In tako mora biti videti tudi naš dan. Zjutraj se nanj najprej pripravimo. To pomeni, da si pripravimo seznam aktivnosti, ki jih predvidevamo za ves dan. Vse aktivnosti si zapišemo. Tako misli nanje niso več razpršene v naši glavi, pač pa imamo samo eno misel, ki nam govori, kje so ostale informacije zapisane.

Informacije v naši podzavesti si lahko predstavljamo kot komete v vesolju, ki krožijo okoli Zemlje, ki pa za seboj puščajo del svoje sestave. Bolj ko krožijo, več je teh smeti, zato je treba misli zapisovati.

Analizirajmo uspešnost dneva

Drugi del projekta, ki pa je večji del našega poslovnega dne, je izvajanje. Pri tem nam je jutranji načrt, ki smo si ga zapisali, v oporo, da torej ne izgubimo smeri. Vendar pa tega načrta ne smemo jemati kot nečesa nespremenljivega in narediti samo tega, kar smo napisali, saj je dan preveč dinamičen. Seveda smo na tak način razburkali misli, vendar nam to še ne povzroča smeti.

Pomembno pa seveda je, kako dan končamo. Ob koncu poslovnega dne moramo namreč pregledati dnevni načrt z dejavnostmi, ki so za nami, ter hkrati narediti načrt za naslednji dan. Tako zmanjšamo stres za 30 odstotkov, kar dokazujejo zadnji testi, po katerih največji delež k nastanku stresa prispeva neobvladovanje informacij, dogodkov, aktivnosti. Tako imamo že načrt za naslednji dan, hkrati pa so naše misli pripravljene na preživljanje zasebnega dela dneva. V nasprotnem primeru poslovnega dela dneva nikoli ne končamo in "umažemo" zasebnega. Če to ponavljamo iz dneva v dan, je naše življenje vedno bolj umazano, kar čutimo kot nezbranost, utrujenost, veliko konfliktov...

Sliši se enostavno in tako tudi je - z malenkostmi si lahko naredimo življenje lažje ali pa si ga otežimo. Naj opišem zgodbo podjetnika, ki je pri nas "naročil" popolno spremembo življenja. Prva stvar, ki smo jo ugotovili, je, da sploh ni imel urnika in zato ni obvladoval dogodkov. Živel je v popolnem kaosu.

Bil je prepričan, da je vse narobe, da imajo toliko dela, da lahko zaposlijo še deset ljudi, pa kljub vsemu vsega ne bodo zmogli opraviti. Zato smo mu najprej uredili urnik in nato je sam ugotovil, da ima dejansko na dan samo tri ure dela in ne 12. A od prvega našega srečanja pa do tega spoznanja so minili trije tedni. Najprej mu ni bilo jasno, zakaj bi si sploh moral dan načrtovati, ko pa "tako in tako ve, kaj mora storiti". Ko pa si je začel zapisovati dnevne aktivnosti in je videl, koliko časa zanje dejansko porabi, se je začel zavedati, kako nekvalitetno porablja čas, tako po finančni plati kot energetsko.

Na koncu dneva je bil vedno utrujen. Imel je premalo časa za družino, pa tudi občutek, da je vedno brez denarja oziroma da mora zelo veliko delati, da sploh lahko preživi. Ko je po dveh tednih prepričevanja, da si mora dnevno voditi urnik, ugotovil, da naredi veliko aktivnosti preveč, da je veliko njegovih pogovorov neproduktivnih, je prišel do spoznanja, da če se vsak dan osredotoči samo na tisti dan, lahko naredi v pol dneva skoraj toliko kot prej v vsem tednu.

Domov je tako lahko začel hoditi sredi dneva in se veliko začel ukvarjati z družino. Takrat je razumel, da je pomemben čas, ko so misli proste, ker tako lahko sprejme kvalitetne odločitve, ki so lahko izvedljive takoj in ne potrebujejo dodatnega dela in angažiranosti. Čas, ki ga je preživel z družino, pa mu je dal občutek, da ponovno živi, saj je spet čutil njihovo bližino, veselje in srečo.

Jasni cilji, kakovostne odločitve

Neobvladovanje dogodkov mu je namreč povzročalo psihološke smeti v njegovi glavi, bil je tako zaslepljen z realno sliko, da si je moral ustvariti drug iluzijski svet, v katerem je bil on žrtev. In tako sta mu v tem realnem svetu počasi začela propadati podjetje in družina. Sedaj, tri leta po tem, ga v podjetju skorajda ni več, sam pa pravi, da končno živi.

Trenutno stanje v državi je odsev nejasnih misli, kaj si v resnici želimo. Podjetniki, ki bodo imeli v času "kaosa" jasen cilj in čiste misli, krize sploh ne bodo več čutili in bodo iz tega obdobja prišli kot zmagovalci.

Milan Krajnc je strokovnjak za krizno vodenje v podjetju SIRIUS.SI.