Vsaka dobra tetovaža ima dušo, če ji jo vdahne umetnik. In mojstri tetoviranja so umetniki.

Ali je tetoviranje v Sloveniji postalo modna muha?

Modna muha? Tatuisti (ali tattoo artisti) na tetovažo gledamo kot na umetnost. Nikoli je nismo videli kot modno muho. Mogoče človek, ki ima samo drobno tetovažo, nanjo gleda kot na modno muho. Vendar, ko enkrat začneš krasiti svoje telo, ko se prepustiš umetnosti, se ti v glavi dogajajo popolnoma druge stvari. V življenju so določene prelomnice, rojstvo otroka, smrt bližnjega, ki jih lahko označiš s tetovažo.

Potem tetoviranje tudi ni obrt?

Ne. Jaz ga vidim kot umetnost.

Ampak vaš videz ne ustreza nežnim umetnikom?

To je samo mit. Ljudje mislijo, da so tatuisti grobijani, kriminalci, strašljivi. Ko hodim po izobraževanjih, spoznavam tatuiste in ugotavljam, da so ti ljudje prijazni in topli. So povsem normalni ljudje, taki, kot ste vi. Zase tega ne morem reči, ker se s tem pač ukvarjam. (smeh)

Kje ste pridobili znanje o tetoviranju?

Skoraj vsi začnemo doma, tudi moji začetki so bili takšni. Potem pa je odvisno, kako tetoviranje začutiš, nekateri v njem vidijo zaslužek, mene pa privlači dejstvo, da s tetoviranjem osrečujem sebe in druge. Dlje ko greš, več zahtevaš od sebe. Učiti sem se začel sam, kasneje sem znanje začel pridobivati na raznih izobraževanjih v tujini. Po vsakem opravljenem izobraževanju dobim certifikat, ki tudi strankam dokazuje, da imam usvojeno določeno znanje in veščine. Sam sem se izobraževal v Berlinu, Londonu in drugje v tujini, letos odhajam še v Rim in Essen.

Ali ta izobraževanja veljajo tudi pri nas?

Drugih izobraževanj ni. Na zahodu je praksa takšna, da dobiš mentorja, ki drži roko nad tabo. Pri nas te možnosti ni, zato začneš sam, ko hočeš napredovati, pa začneš obiskovati različna izobraževanja. Predavajo nam zdravniki, psihologi, farmacevti, kemiki… Imeli smo predavanje o laserskem odstranjevanju tetovaž, o pravilni ureditvi studiev, sterilizaciji, zgodovini tetovaž… Stranke morajo ob obisku tatuista dobiti prave informacije, zato tudi v Slovenijo prihaja nov val tatuistov, ki so poučeni in izobraženi.

Kaj je najnapornejše pri vašem delu?

Križ. To je res edina stvar, ki me ubija.

Koliko ur na dan lahko največ tetovirate?

Rekord je 13 ur in 25 minut, brez odmora. Res je, da potem nisem mogel sestaviti stavka, ker sem bil v tem času stoodstotno skoncentriran, čeprav sem delal bolj lahkotne tetovaže. Če bi delal zahtevne, bi najbrž končal po petih urah.

Zdaj imate studio v Kočevju, enega odpirate še v Ljubljani. Če bi studio prepustili svojemu učencu, koliko časa bi potreboval, da bi ga uvedel do te mere, da bi bil lahko popolnoma samostojen?

Pet let. Pet let je res magična meja, da začneš svoje znanje že nadgrajevati. Znati moraš risati, pet let se učiš tetovirati, potem pa znanje nadgrajuješ vse življenje.

Koliko časa se že učite?

Zdaj bo že enajsto leto.

Kaj vam pomeni tetovaža?

Nekateri bi rekli vir preživetja, ampak meni ne pomeni tega. Duševno me izpolni, daje mi zadovoljstvo. So trenutki v življenju, ki ti nekaj pomenijo, te nato označiš in jih daš nase. Tetovaža je v resnici samo zate, ampak z njo tudi drugim ljudem pokažeš, kdo si in kaj si.

Nekateri tetovaže vidijo kot modno muho. Pridejo v studio, rečejo, da bi nekaj imeli, vendar ne vedo, kaj. Vprašanje je, ali je takšen človek sploh pripravljen na tetovažo. Z njim se pogovorim, včasih pa stranke tudi zavrnem.

Kakšne stranke imate najraje?

Tiste, ki pridejo in povedo, kaj si želijo. Takrat vem, da jih bom osrečil. Ker pa "eden ni nobeden", se ponavadi vračajo, eni tetovaži dodajo še drugo, in jih počasi začnejo povezovati s svojo osebnostjo.

V kolikšni meri moraš biti psiholog pri svojem delu?

Psihologija je pri tetoviranju prisotna v 90 odstotkih. Začne se že pri prvem stiku z osebo, ki ji moram biti čim bliže. Med tetoviranjem se s stranko pogovarjam, pogosto pride tudi do precej težkih tem, travm. Med tetoviranjem se stranka sprosti in začne govoriti. Ker imam namazan jezik, nimam težav s pogovorom. Težke stvari potem predelam na način, ki sem se ga naučil v življenju.

Bistveno je, ne glede na to, ali človeka vidiš enkrat ali stokrat, da te čuti. Zaupa ti svoje telo in to zaupanje moraš upravičiti. Njegova koža postane moje platno in v nekem trenutku se zbližava.

Kaj naredite, če se stranka ne more sprostiti?

Najprej ji podrobno razložim, kako tetoviranje poteka, in jo prosim, da mi, če bo prišlo do kakršnih koli sprememb, to pove. Sam jih sproščam skozi pogovor. Ponavadi pri stranki, ki pride prvič - in prvič ponavadi vsi pridejo nataknjeni - zavlačujem. Govorim neumnosti, jo spravljam v smeh, sprašujem razne stvari, stranka pa se tako sprošča. Dlje ko traja tetoviranje, bolj intenzivna je bolečina. Na začetku je samo pekoč občutek, potem začne boleti.

Koliko ur se lahko nekdo tetovira?

Odvisno od posameznika. Osem ur je recimo najdlje, sicer pa od tri do štiri ure.

Ali bi tetovirali celo telo?

Da, to ni problem.

Koliko pa bi to stalo?

Nihče ne ve. Več deset tisoč evrov.

Koliko časa bi trajalo?

Nekaj let, ker bi vas danes lahko tetoviral pet ur, naslednjič pa ne bi zdržali toliko časa.

Zakaj?

Ker vaše telo še ni izločilo informacije o bolečini, ni se še spočilo. Z vsakim naslednjim obiskom bi čutili bolečino hitreje kot prvič. In prvič so ljudje še trmasti, se prepričajo, da bodo zdržali. Šele ko občutijo bolečino, si premislijo.

Zanimivo je, da ljudje pri tetoviranju pogosto ne razmišljajo o ceni. Vsi vedo, da bo drago.

Da, tudi o ceni razmišljajo. Predvsem je odvisno od starosti stranke, mlajša populacija je izredno občutljiva za ceno, saj bi rada, da ji ostane dovolj denarja še za pivo, sok in cigarete. Če bi gledali dolgoročno, bi ugotovili, da je tetovaža najcenejši lepotni poseg. Ljudem, ki vedo, kaj hočejo, cena ni pomembna. Poiščejo dobrega tatuisa, ki jim pove, koliko bo stala tetovaža, ostalo pa jih ne zanima.

H komu bi se šli tetovirat v Sloveniji in h komu v tujini?

(razmišlja, odkašlja se) V Sloveniji bi se šel… Tega ne morem povedati. Ne, bom odgovoril. V Sloveniji bi se šel tetovirat k Dejanu v Prekmurje. Zelo mi je všeč njegov način slikanja. Na zahod pa k mojima učiteljema, Jamesu Kernu in Lenuju, ki sta tatuista vrhunskega formata in edina, ki me lahko špikata. Tretji je Tommy Lee, vendar ne tisti od Pamele Anderson.