Kajti, kot je na začetku svojega govora dejal Netanjahu, kadar gre za Izrael, med demokrati in republikanci ne obstajajo razlike. Amerika je največji prijatelj Izraela in Izrael je največji prijatelj Amerike, je zakonodajalce s preprostimi populizmi na začetku svojega govora ogrel Netanjahu.
Za razliko izpred treh dni, ko je v Beli hiši poučeval predsednika Baracka Obamo, je Netanjahu tokrat šel še dlje. Trem pogojem, ki jih je za obnovitev mirovnih pogajanj s Palestinci diktiral v Beli hiši, je Bibi v odsotnosti Obame, ki potuje po Evropi, dodal še enega. Izraelski premier je namreč dejal, da mora Jeruzalem ostati združena prestolnica Izraela. "Vem, da bo to težko sprejemljivo za Arabce, toda zavedati se morajo, da je bil Jeruzalem svobodno mesto samo takrat, ko je z njim upravljal Izrael".
Nedvoumen "ne" Obami
Arogantnost Netanjahuja je odmevala v vročem ploskanju ameriških senatorjev in poslancev tudi takrat, ko je izraelski premier našteval preostale pogoje, zaradi katerih nova bližnjevzhodna pogajanja še dolgo ne bodo na obzorju.
Izrael je na Bližnjem vzhodu edina zvezda demokracije, ki pa ji grozi, da bo ugasnila. Netanjahu se je zaradi tega kongresu in predsedniku Obami zahvalil za dragoceno (vojaško, op. p) pomoč. Izrael bo pristal na nova pogajanja in bo do Palestincev zelo radodaren, je dejal Netanjahu, potem pa dodal, da se njegova država ne namerava odreči naseljem, ki so na palestinskem teritoriju zrasla po letu 1967. Ta naselja, (130, na njih pa živi 300.000 Izraelcev) so integrirana v našo državo, je včeraj zatrdil Netanjahu in dal razumeti, da je pripravljen spreminjati manj strateško pomembne meje. Seveda pa Tel Aviv iz doline Jordana ne namerava umakniti vojske, ki jo imajo Palestinci za okupacijsko silo.
Zamenjava ozemelj je med tokratnim Netanjahovim obiskom v ZDA sprožila največ polemik. Predsednik Obama je pretekli četrtek v State Departementu, ko je govoril o ameriški zunanji politiki do Bližnjega vzhoda, dejal, da bi se bilo treba za začetek obnove pogajanj vrniti na izhodiščno točko, se pravi na meje, ki so veljale pred vojno leta 1967. Obama je nato dodal, da bi se morali med pogajanji dogovoriti, kako izmenjati ozemlja. Predlog ameriškega predsednika ni bil nič novega, podpirajo ga tudi palestinski pogajalci.
Moč izraelskega lobija
Nasprotno pa je Netanjahu vzrojil, in ko je v Beli hiši žugal, da se njegova država ne bo nikoli vrnila na meje izpred 1967, je seveda pozabil omeniti, kaj je Obama dejansko rekel. Dva dni kasneje je ameriški predsednik konservativnemu AIPAC (American Israel Public Affairs Committee) moral ponovno pojasniti vsebino njegovega predloga. Mnogi mediji so ta novi Obamov nastop ocenili kot priklonitev močnemu izraelskemu lobiju. Bolj natančni opazovalci pa so tudi Izraelu ter izolacijski in samomorilski politiki njegovega premierja namenili nekaj ostrih kritik.
Kot je bilo pričakovati, je Netanjahu včeraj ponovno ustrelil proti Hamasu, ki da je palestinska Al Kaida, s katero se Tel Aviv ne bo pogajal, milijonu Arabcem, ki živijo v Izraelu, pa je pokazal vrata.
