"Zaradi takega početja občine se ni oglasila nobena stroka, razen vlade Republike Slovenije, ki je na pobudo ministrstva za okolje in prostor 24. marca 2011 sprejela zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti nekaterih delov prostorskega reda občine Braslovče," je med drugim zapisala Darija Dolenc, tiskovna predstavnica okoljskega ministrstva. Toda vlada, še zlasti okoljsko in kmetijsko ministrstvo, bi morala zaradi te sramotne zgodbe glavo zakopati v pesek in molčati ali pa se vsaj posuti s pepelom. Domnevno protizakonit prostorski red občine Braslovče, ki je bil v Uradnem listu objavljen že pred dobrimi tremi leti, se namreč nikoli ne bi znašel v ustavni presoji, če ne bi tega zahtevala in po poldrugem letu bojev z državnimi uradniki na okoljskem ter na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tudi dosegla skupina krajanov Braslovč.
Obe ministrstvi v tem primeru svojega dela nista opravili, saj sta šele po številnih pisnih opozorilih občanov Braslovč in po skoraj treh letih veljavnosti prostorskega reda Braslovč preverili in ugotovili, da je občina v njem med zazidljive uvrstila blizu 250 parcel na 125 hektarjih najboljših kmetijskih zemljišč, ki bi morala ostati za kmetijsko rabo. Pristojna ministrstva bi morala skladnost prostorskega reda z njihovimi strokovnimi mnenji preveriti najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega akta (torej do septembra 2008), a tega ni storilo niti kmetijsko ministrstvo (odzvalo se je šele avgusta 2010), še manj okoljsko, ki je pristojni organ za nadzor nad zakonitostjo prostorskih aktov lokalnih skupnosti. Zato je trkanje po prsih ministrstva za okolje in prostor, češ da so 24. marca letos oni dosegli ustavno presojo prostorskega reda občine Braslovče, povsem neumestno.
Krajani Braslovč pod vodstvom Francija Rojnika so jih namreč od decembra 2009 pozivali, naj preverijo, ali na območju Braslovč res rastejo objekti na zemljiščih, ki bi morala ostati za kmetijsko rabo. Trikrat so pisali tudi ministru Roku Žarniću, Rojnik pa je ministru v enem od pisem med drugim potožil: "Ko sem želel od dr. Pavlihe (Mitja Pavliha, direktor direktorata za prostor, op. p.) dobiti informacije oziroma prositi za pomoč, sem bil obravnavan skrajno birokratsko in kot smrkavec, češ da verbalno nadlegujem njegove ljudi."
Prostorski red občine Braslovče je zdaj vendarle v presoji na ustavnem sodišču, ki bo sume, ali res omogoča gradnjo na zemljiščih, ki bi morala ostati kmetijska, potrdilo ali ovrglo. Toda ker ustavno sodišče te zadeve ne obravnava prednostno, se lahko zgodi, da bo prišla na vrsto šele čez nekaj let, medtem pa bo lahko večina od približno 250 spornih parcel že pozidana in bo obveljala ugotovitev, da bi nastala prevelika gmotna škoda, če bi objekte na njih porušili.
Ta zaplet bi lahko vlada oziroma obe ministrstvi, če jima je res kaj mar za kmetijska zemljišča, rešili tako, da bi ustavnemu sodišču predlagali, naj do sprejetja končne odločitve odredi začasno zadržanje izdajanja gradbenih dovoljenj na domnevno spornih parcelah.
