"Bojim se, da v vsej Sloveniji ne bo več poklicnega izobraževanja za zidarje in tesarje. Mi imamo letos v zaključnem letniku sicer 18 pečarjev, 13 slikopleskarjev in tudi 17 tehnikov. To pa ne spremeni dejstva, da za šolanje zanimanje vse bolj pada. Čeprav se na koncu številke malo zvišajo, se namerava letos v prve letnike vpisati le 7 pečarjev, 5 slikopleskarjev, noben zidar ali tesar," je dejal ravnatelj Tomo Grahek.
Kriza v gradbeništvu bi bila lahko izgovor za tako črno statistiko, a kot so nam sporočili z Zavoda za zaposlovanje Slovenije, v Sloveniji še vedno potrebujejo 491 zidarjev in 272 tesarjev. Tudi v gorenjski regiji je prostih delovnih mest veliko - potrebujejo 35 zidarjev in 14 tesarjev v gradbeništvu. Mimogrede: samo v Kranju bodo v prihodnje gradili dve stanovanjski soseski, da o drugih projektih niti ne pišemo. In kaj pravijo v podjetjih, kjer so v časih živahne gradnje cest, stanovanj in drugih objektov z lučko pri belem dnevu iskali tiste, ki znajo malo več in imajo izkušnje? "Naše podjetje trenutno zaposluje okoli 130 delavcev, poslujemo pa s številnimi kooperanti. Skrb zbujajoče je to, da je samo en delovodja mlajši od 40 let, domala vsi pa so nekoč prišli v Kranj s trebuhom za kruhom od drugod. Nekateri so imeli štipendije, drugi ne. Vsekakor pa nas težave na tem področju zanesljivo čakajo," je dejal Darko Vidakovič, direktor SGP Gradbinec Kranj.
"Kot vedno iščemo delovno silo z juga. V to smo prisiljeni, domačih delavcev ni, tuji pa so še vedno cenejši. Mladih pri nas ta dela ne zanimajo, navkljub velikemu številu nezaposlenih. A je povsod v razvitih državah podobno. Nemčija bi se brez turške in druge tuje delovne sile ustavila v trenutku," nam je dejal gradbenik, ki že dolga leta sodeluje z gradbenimi podjetji. Ta so že do zdaj vse manj zaposlovala sama, osredotočili so se na inženiring, organizacijo in pridobivanje poslov - gradili so kooperanti z delovno silo, ki se ji v teh časih res slabo godi.
Predpisi v gradbeništvu pa zahtevajo na gradbiščih tudi ljudi s poklicno šolo, ki so izredno dragoceni v gradbeni operativi. Nekoč je v istih stavbah kranjske strokovne šole znanje pridobivalo na stotine gumarjev, čevljarjev, šivilj, podobno je bilo tudi z mlekarsko šolo. Vse je izginilo. No, ne vse: po nekaterih izračunih so v isti šoli že izobrazili dovolj frizerjev in frizerk za nekaj generacij Gorenjcev in Gorenjk vnaprej.
