Zagotovo bo velik del aktivnosti usmerjen k temu, da bomo spregovorili o etiki in predvsem o etičnem kodeksu, ki bi ga želeli ne samo formalizirati kot neko osnovo, za katero delamo, ampak predvsem kot neki živeči dokument, ki ga ljudje, kadar presojajo svoja dejanja, pogledajo in ugotovijo, ali je njihovo dejanje etično ali ne. Po drugi strani pa bo, upam, večji del pozornosti posvečen temu, da bomo skušali biti močan glas slovenskega gospodarstva in sogovornik državi ter njenim ustanovam pri spreminjanju zakonodaje in seveda tudi pri izvajanju gospodarske politike," na vprašanje, kaj bo v osredju njegovega dela prihodnje mesece, odgovarja mag. Dejan Turk, predsednik Združenja Manager in prvi mož Si.mobila, najboljšega zaposlovalca Zlate niti 2099 in 2010.

Raziskava v slovenskih organizacijah, ki sta jo opravila Planet GV in Energos, je pokazala, da je najmanj razvita kompetenca etično ravnanje, ki kaže, da je tesno povezana z nizkim samozaupanjem. Kje je po vašem mnenju razlog, da za slovenski menedžment velja, da mu načelo etičnega ravnanja ni blizu?

Osebno menim, da stvar ni tako dramatična. Percepcijo etike so zamajali zadnji razvpiti primeri nekaterih iz vrst menedžerjev. Tudi zgodovina nas bremeni nekaterih situacij, ko je prihajalo do lastninjenj, menedžerskih odkupov ter netransparentih prevzemov. Menim, da ima novi val menedžmenta etiko visoko privzgojeno in jo bomo samo še bolj gojili.

Imenovanje menedžmenta, ki mu ni mar za etično ravnanje, kaže tudi na odnos lastnikov podjetja, saj postavljajo kratkoročne interese pred dolgoročno in trajnostno naravnano rastjo podjetja.

Vsekakor. Že večkrat sem opozoril na neurejene razmere med upravljanjem, nadzorništvom in lastništvom. Poleg tega je tudi lastniški status v marsikaterem slovenskem podjetju še vedno neurejen. Iz svojih izkušenj lahko rečem, da lahko brez težav delujemo v podjetju, kjer so zelo jasni lastniški odnosi, zelo visoki etični standardi poslovanja, lastniki pa morajo seveda zelo jasno vedeti, koga imenujejo za upravljalca svojega premoženja in kakšen je njegov odnos do etike.

Združenje Manager ima etični kodeks, ali naj ga ima tudi podjetje?

Ponosni smo, da imamo sodoben etični kodeks, vendar je to šele prvi korak. To je zakonik, ki se presoja v sami praksi. Zaposleni zelo hitro ugotovijo, kako resno vodje organizacije mislijo z etičnim kodeksom, kadar ga imajo. Naj pojasnim s primerom. Če podjetje ne dovoljuje dajanja daril, potem pa je najboljši komercialist storil prav to in tako podjetju zagotovil veliko stranko, bodo ostali tiho opazovali, kaj bo naredilo vodstvo in se iz tega učili, katera vrednota je pomembnejša, poštenost in nepodkupovanje ali neki poslovni rezultat.

Si.mobil ima kodeks poslovanja, ki ga predpisuje naš lastnik, skupina Telekom Avstria. Na prvem mestu imamo jasna določila upravljanja ter "investor relations" pravila. Poteka pa ravnokar na nivoju celotne skupine obsežen projekt, ki bo določal skladnost poslovanja tudi na vseh drugih ravneh poslovanja v podjetju.

Kako vi kot menedžer vrednote, v katere verjamete, "privzgajate" svojim zaposlenim in posledično tudi njihovim otrokom? Zaposleni, kot je pokazala zadnja Zlata nit 2010, saj je bil Simobil izbran za najboljšega zaposlovalca, vam zaupajo in sledijo.

Globoko verjamem, da je avtentičen vodja tisti vodja, ki se v službi oziroma pri vodenju ne vede drugače kot tedaj, ko je s svojo družino, s svojimi otroki, v svojem prostem času, se torej ne skriva za neko masko voditelja. Osebno skušam Si.mobil voditi predvsem s svojimi dejanji. V podjetju imamo zelo odkrito komunikacijo, ki je osnova za dober odnos in zaupanje. Ko sodelavci odhajajo iz podjetja, k meni ne pridejo samo na stisk rok, ampak se skušam z vsakim od njih poglobljeno pogovoriti tudi o tem, kaj je razlog, da odhajajo. Odprta vrata in možnost, da vsak pove, kar mu leži na duši, sta ključ do uspeha.

Raziskava Planeta GV in Energosa je pokazala tudi, da je organizacijsko znanje vprašanih menedžerjev na zelo nizki ravni. Je torej problem slovenskega menedžmenta dejansko pomanjkanje ustreznih znanj in kompetenc?

Vse izobraževalne ustanove v Sloveniji ugotavljajo, da se slovenski menedžerji na žalost izobražujejo manj kot naši kolegi v tujini, kar ni dobro. Ugotavljam tudi, da zaostajamo z uvajanjem sodobnih poslovnih pristopov in metod. Vendar pa to ni samo problem slovenskega menedžmenta. Celotna slovenska družba ima odpor do sprememb. Če so vsi proti neki spremembi, tudi najboljši menedžer ne more narediti veliko, ne glede na to, kako je sam zagret za to. Dobra praksa našega lastnika, Telekoma Avstrija, je, da imamo na ravni skupine svojo poslovno šolo. Vsa podjetja iz skupine na izobraževanje pošiljajo svoje sodelavce, tako zaposlene kot tudi člane uprave. Izvajamo tudi program razvoja kompetenc za mlade vodje in perspektivne vodje.

Ste razmišljali o tem, da bi o vlogi menedžmenta in njegovih videnjih zakonodaje in potreb spregovorili pred poslanci državnega zbora?

Združenje Manager si že vsa leta prizadeva za stik z odločevalci. V preteklosti je bilo veliko srečanj tako s predsednikom vlade kot ministri. Izkoristil bom vsako priložnost, da ideje, ki jih imamo v Združenju Manager, predstavim čim širšemu krogu javnosti. Predvsem pa si želim, da se nehamo pogovarjati samo o etiki, pač pa, da se osredotočimo na gospodarsko zakonodajo, konkurenčnost in na to, kaj konkretno potrebujemo, da ponovno zavrtimo kolesje zdravega gospodarstva.

Kakšno je vaše stališče do pristopanja Slovenije v nemško-francoski pakt za evro oziroma konkurenčnost?

Zadovoljen sem, da v državi vlada politično soglasje glede vkrcanja na ta vlak. Skrbi pa me, da vsi ne čutijo enake nujnosti, kar zavira premike v tej smeri, kot je na primer nujna pokojninska reforma. Potrebujemo kratko argumentirano razpravo, v kateri je prav, da se sliši glas tako delodajalcev kot delojemalcev, in potem hitro, odločno akcijo. Ostati zadaj, ker ne želimo sprememb, bi bila največja sprememba. Ne verjamem, da je to dobra izbira za kogarkoli.

Koliko gospodarstveniki lahko zaupate slovenski politiki ob dejstvu, da afere, kot je zadnja z evroposlancem Zoranom Thalerjem, ne dajejo prav veliko zaupanja v politike?

Afere žal niso nekaj novega. Skrbi pa me stanje duha Slovencev, ki so pod vplivom teh novic. Večkrat sem se že vprašal, kako običajen državljan sprejema tovrstna dogajanja in komu na koncu dneva sploh še zaupa. V podjetju si vodja zaupanje vzpostavi šele, ko pokaže rezultate svojih dejanj. V današnjem času vsi skupaj potrebujemo stabilnost in veliko mero zaupanja na vseh področjih

Če pogledamo število podjetij, ki sodelujejo na razpisih za nagrado horus, se prijavijo v izbor Zlata nit, se potegujejo za certifikat družini prijazno podjetje, je družbeno odgovornih podjetij in torej tudi menedžerjev le dobra stotnija. Kakšna pa je po vašem mnenju dejanska slika?

Prepričan sem, da je v Sloveniji veliko podjetij, ki delujejo izjemno družbeno odgovorno. Je pa seveda pomembno, kakšna je podpora njihovih lastnikov. Si.mobil lastniki podpirajo pri vsem, kar delamo. Menedžment si lahko še tako želi biti družbeno odgovoren, a vse to ne bo rodilo sadov, če tega ne izkazuje v svojih dejanjih ali pri tem nima podpore lastnika, ki se zaveda, da je to dobro tudi za trajnostno poslovanje in za to, kar puščamo svojim zanamcem.

Pomembna naloga menedžmenta je tudi vzgoja naslednikov. "Vedno je primeren čas za to in dober menedžment ima to ves čas pred seboj," je pred časom dejal svetovalec Janko Lah. Ugotavlja pa tudi, da se v večini organizacij tega vseeno lotevajo prepozno. Ali o tem govorite tudi v Združenju Manager?

Trend vodenja gre v to smer, da pri svojem delu ves čas iščeš primerne ljudi. Vesel sem bil, ko sem na Zlati niti srečal prejemnike priznanj in v pogovoru z njimi ugotovil, da vsi o tem veliko razmišljamo. Iščemo ljudi, ki so motivirani, ki svojega dela ne opravljajo samo z glavo in rokami, ampak predvsem s srcem in intuicijo. Take ljudi je težko najti. Ko jih najdemo, pa jih moramo ustrezno razviti v naslednike, ki ne bodo tako zavzeto delali samo leto ali dve, ampak bodo v podjetju videli svoj dolgoročni interes. Za to pa je potrebna seveda jasna strategija.

V Združenju Manager o tem govorimo predvsem v kontekstu izobraževalnih srečanj in izmenjav dobre prakse. V našem podjetju imamo na primer zelo jasno vpeljan ta proces, poudarjam pa, da mora biti vodstvo zelo zrelo, da lahko tako deluje in vzgaja svoje naslednike, saj si dejansko sam zavestno vzgajaš nekoga, ki se bo nekoč usedel na tvoj stol.

Kakšen je po vašem mnenju menedžment prihodnosti?

Odgovoril bom raje s tem, kako vidim ljudi, s katerimi z veseljem sodelujem tako v podjetju kot v Združenju Manager. Taki sodelavci naj bi bili predvsem fleksibilni, inspirativni in kreativni ter bi imeli tri lastnosti: visoka integriteta - da so sposobni o načelih etike ne le govoriti, pač pa jih živeti vsak dan, visoka stopnja inteligence in visoka stopnja energije, torej ljudje, ki so pripravljeni vložiti vse in še več, kar lahko, v to, kar delajo, in da to delajo z ognjem v očeh.

To soboto bo Dan za spremembe (*), ko bo Slovenska filantropija povezala več kot 150 različnih prostovoljskih akcij. Bo Si.mobil na ta dan tudi aktiven in kaj boste počeli vi?

Simobilovci smo vedno tam, kjer se kaj dobrega dogaja. Lani smo bili eden najbolj številnih udeležencev akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Redno se udeležujemo vseh čistilnih akcij. Lani sem bil z velikim veseljem Simobilov Božiček. Letos, ko bomo spet imeli dan odprtih vrat, ko otroci naših zaposlenih pridejo pogledat, kje njihovi starši delajo in kaj počnejo v službi, so mi sodelavci dovolili, da bom lahko čaral za otroke.

Letos smo oblikovali tudi program prostovoljstva. Sodelavci lahko nekaj dni na leto delajo kot prostovoljci na področjih, ki so jim najbolj pri srcu. Za čas, ko opravljajo prostovoljsko dejavnost, imajo dodatne proste plačane dneve. Sam pa se bom z družino udeležil čistilne akcije v kraju, ker živimo.

(* Pogovor smo opravili v torek, 22. marca, op. p.)