Zlati in srebrni kolajni s svetovnega prvenstva ter tretjemu mestu v skupnem seštevku svetovnega pokala želi dodati še veliki kristalni globus. Čeprav zaradi izkušenj iz preteklosti o njem ne govori tako na glas kot pred pravkar končano sezono, bo delo njene ekipe usmerjeno proti velikemu cilju – osvojitvi velikega kristalnega globusa. Da bo kariero nadaljevala, še ni izjavila, a je iz njenih besed razvidno, da si to želi. Očitno je odločitev povezana s pogoji za delo oziroma finančnimi sredstvi.

V drugem delu sezone ste bili precej boljši kot v prvem. Vas je na začetku zavirala napoved, da se želite boriti za veliki kristalni globus?

Misel na zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala je bila veliko breme za vse člane naše ekipe. Na začetku sezone je bilo težko. Ko imaš v mislih veliki kristalni globus, so treningi drugačni, kot če ne ciljaš na tako vrhunski rezultat. Verjetno je bila želja po globusu prevelika, zato mi na začetku ni šlo najbolje. Vse pa je bilo drugače po svetovnem prvenstvu. Potem ko sem v Garmisch-Partenkirchnu osvojila kolajno v superkombinaciji, se mi je odprl nov svet. Pred tem nisem dosegala rezultatov, ki sem si jih želela. Takrat sem začutila, da sem na pravi poti in da mi bo šlo od tedaj naprej vse kot po maslu.

Kdaj se je zgodila točka preloma, ko se je negativni trend začel prevešati v pozitivnega?

Če bi izpeljali tekme za Zlato lisico, bi se verjetno vse skupaj obrnilo že v Mariboru. Od takrat naprej sem čutila, da sem sposobna vrhunskih rezultatov. Verjela sem, da sem jih sposobna, a do ključnega premika lahko pride šele, ko se povzpneš na zelo visoko mesto. To mi je uspelo v Garmisch-Partenkirchnu, zato je šla krivulja od tedaj naprej le še navzgor.

Pravite, da si želite še boljše pogoje za delo. Kakšni naj bi bili?

Naša ekipa, ki šteje štiri ljudi, dela vrhunsko, zato je ne bi veliko spreminjala. Če je več ljudi, je tudi več kaosa. Treba je popraviti določene malenkosti. Želim si, da ne bi preveč stvari padlo na ramena Andree Massija. Komunikacija s smučarsko zvezo, ki nas podpira, gre v pravo smer. Ambicije so velike. Želim si, da bi vsi naredili vse, da bi osvojila veliki kristalni globus.

Bi morala smučarska zveza prevzeti del bremena, povezanega z organizacijo, ki ga ima Massi?

Andrea Massi in Livio Magoni sta zame najboljša, tudi glede organizacije. Včasih težava nastane v cilju, ker nimamo človeka, ki bi vodil protokol, zato mora Andrea z nahrbtnikom skakati skozi mreže. Želim si, da bi se izboljšale malenkosti, ki bi morale biti samoumevne, a nam po nepotrebnem jemljejo živce. Ne želim si, da bi bilo treba pred vsako tekmo klicati, naj dobavijo dres, kar bi moralo biti samoumevno.

Si želite še enega trenerja za trening smuka?

Trenutno je ekipa povsem uglašena. Zato se sprašujem, kako bi novi ljudje vplivali na harmonijo, ki jo imamo. Potem ko se nam je pridružil nov serviser Alberto Ciccio Corbellini, je ekipa bistveno bolj harmonična. Morda bi potrebovala kakšnega človeka več na superveleslalomski progi.

Bo po sezoni tudi kaj časa za povsem sproščeno smučanje brez vratc?

Zagotovo. V smučanju je treba uživati, saj sem ga ravno zato vzljubila. Med sezono časa za prosto smučanje ni, v spomladanskih tednih pa se ga bo nekaj našlo. Uživanje ob pivu in prostem smučanju se bo prileglo. Nastopila pa bom tudi na državnem prvenstvu.

Za vami je naporna sezona. Zdaj je čas za slavje. Ste že uživali v prostih urah, odkar ste se vrnili s finala svetovnega pokala v Lenzerheideju?

Že dva dni se zabavam pozno v noč, zato bolj malo spim. Nekaj obveznosti me še čaka. Bila sem že na zdravniškem pregledu. Zdravniki pravijo, da sem v dobrem fizičnem stanju. Določene bolečine so posledica dolgoletne kariere, saj nisem več najmlajša. Toda pri tej starosti sem še dobro ohranjena. Mišice bodo še lahko dale kaj od sebe (smeh).