Napake pri gnojenju
Namen gnojenja je doseči velik pridelek, hkrati pa ohranjati kakovost zemlje in okolja. Kisik, ogljik, vodik in delno dušik v naravi prosto krožijo. Vsa druga hranila dobi rastlina prek korenin iz tal. Najbolje je tako sestavo zemlje kot gnoja preveriti v pooblaščenih ustanovah. Strokovnjaki s tega področja so nam našteli najpogostejše napake pri organskem gnojenju.
Napačen material. Po domače rečeno gnoj. Preveč ali premalo nekaterih snovi pomeni, da rastline ne bodo prejele optimalne količine. Pomembna je uravnoteženost. Bolje je, da ima gnoj nizko vrednost pH.
Napačna količina. Če je v gnojilu preveč topnega dušika, lahko to povzroči izpiranje kalcija in drugih koristnih snovi. Zemlja, ki je osiromašena zaradi pridelave rastlin v prejšnjih letih, bo zahtevala več gnoja.
Napačno območje gnojenja. Zelo pomembno je, kje gnoj potrosimo. Če ga nasujemo le po vrhu, bo večino hranilnih snovi izpral dež ali zalivanje. Gnojenje preblizu semena ali sadike, sploh z gnojim, ki ima visok indeks soli, lahko uniči korenine. Pridelka ne bo.
Napačen čas. Mnogi naredijo napako in z dušikom bogat gnoj raztrosijo jeseni, ko ni rastlin, ki bi ta dušik izkoristile. Prav tako sporno, če ne kar neprimerno, je gnojiti spomladi z zelo topnim gnojem.
Neredno gnojenje. Mnogi pridelovalci dodajajo gnoj po občutku. Če se jim zdi, da so eno leto gnojili preveč, bodo drugo leto le simbolično.
Na pamet in po občutku ne bo šlo
Analizo zemlje je pri nas mogoče naročiti pri več ustanovah. Brez dvoma strokovno in popolno analizo bodo opravili v pedološkem laboratoriju biotehniške fakultete, kjer analizirajo vzorce tudi za zunanje individualne naročnike. Drugi ponudniki tovrstnih storitev, ki so morda geografsko bliže, so brez težav dostopni na svetovnem spletu.
Tudi v Sloveniji je mogoče za sorazmerno nizko ceno kupiti različne digitalne napravice, ki bodo vestnemu kmetu ponudile vsaj približne odgovore na vprašanja o sestavi tal. Merilniki HortiCare so namenjeni določevanju koncentracij raztopljenih hranil v raznih pripravkih, namenjenih gnojenju korenin sobnih in drugih rastlin. Instrumenti lahko merijo nekatere izmed pomembnejših mineralnih elementov pripravljenih raztopin. Žepni merilnik pH-vrednosti zemlje ali gnojila je za sodobnega kmeta že skoraj nepogrešljiv pripomoček. Obe omenjeni napravi sta vredni okoli 50 evrov. Vrtni termometer kot idealen pripomoček za določevanje temperature prsti, komposta… pa je še precej cenejši. Profesionalne naprave za resne kmetije so seveda precej dražje. Te mini naprave, s katerimi je povsem enostavno ravnati, pa bodo zadostovale za manj ambiciozne kmetovalce, je zatrdil Boris Žgajnar iz podjetja Termotel.
