V kakšnem stanju pričakujete sedmo svetovno prvenstvo v vaši karieri, na katerem vas danes čaka osemnajsta tekma?

Pripravljenost je boljša kot v Drammnu, kjer uvrstitvi nista bili realni glede na formo, ki šele prihaja. Na razdalji sem vseskozi tekla v enakem ritmu, sprint je bil izjemno lahek, v meni pa je manjkalo agresivnosti. Randllova je točno vedela, da me mora ubijati z zapiranjem. Optimizem gradim na tem, da sem ji sledila do ciljne ravnine. Želim si več agresivnosti, vendar pri mojih letih in značaju je to malce težje, a očitno edina pot za uspeh v sprintu.

Proga za sprint na Holmenkollnu bo izjemno težka.

Rajši imam težke proge. Vzponi so dovolj široki, da dve ali tri tečemo vštric, več je možnosti za napad. A še vedno je to tekma z veliko kontakta, klasika bi bila primernejša zame, ker vsaka teče po svoji smučini, zato se hitro zgodi, da mi stopijo na palico, smučko, odrinejo... Ker je sprint loterija, ne stavim vse nanj, ampak sem osredotočena tudi na 10 kilometrov klasično, zlasti pa moštveni sprint, kjer imava s Katjo Višnar lepe možnosti za visoko uvrstitev.

Kakšna bo taktika za sprint na zahtevni progi?

Je ni. Velikokrat sem se opekla, ko sem šla v kakšno španovijo z našimi, zato bo edina taktika pritisniti na plin od začetka. Sreča je, da glede na konfiguracijo proti koncu lahko napadaš iz nekoliko slabšega položaja.

Ali bi lahko lanski izidi, ko je zmagala Bjoergnova pred Randllovo, lahko vplivali na razplet sprinta?

Imata več izkušenj. Ena tekma na novem tekmovališču pomeni ogromno prednost, ker točno veš, kje napasti, kako se obnašati. Bom pa naredila krst.

Vaš adut v lovljenju forme je tudi izredna sposobnost regeneracije.

Da, a tudi ostala dekleta so v izjemni formi. Sem dobro pripravljena, a ne vemo, ali bo to dovolj za kolajno, lahko sem četrta, peta, šesta, kar bi bilo veliko razočaranje za domačo javnost, čeprav bo to moj maksimum. Letos na vse gledam popolnoma drugače, nisem več tako obremenjena, saj imam že kolajni z olimpijskih iger in svetovnega prvenstva.

Torej ni več treme pred veliko tekmo?

Je ne čutim. Moj cilj sezone je mali kristalni globus v sprintu. Ne gleda na vse zmage v sprintih sem se naučila, da je to tekma, ki je stvar trenutka, v katerem si uspešen ali pa ne. Želim si dobrih nastopov na razdalji, zato ni vrag, da se vsaj ena tekma ne bi iztekla po željah.

Norveška je država, ker najraje tekmujete.

Naš hotel je sicer v industrijski coni, zato še ne doživljam vzdušja svetovnega prvenstva. Norveško obožujem zaradi gledalcev. Na tekmi navijajo poimensko za vsakega tekmovalca. Nisi poraženec, če te tekmec prehiti, ampak je poraženec le tisti, ki odstopi, kar pa ne počnem, ker me je to že na začetku kariere naučil trener Robert Slabanja. Vajena sem vzponov in padcev, pribili ste me že na križ in dvignili do boginje. Telo se letos obnaša precej drugače, kot smo pričakovali, saj enostavno ne prenese več takšnih naporov, kot jih je v preteklosti.

Treba je upoštevati tudi emšo.

Ne vem, kaj je razlog. Vsi smo pričakovali, da bo letos šlo z lahkoto po napornem in obsežnem treningu. Morda bi mi bilo prihodnje leto veliko lažje. Letos sem se spravila iz popolne ničle spet na vrh, potrebovala pa bi še kakšno leto, da pridem povsem nazaj.

Torej še ni pravi trenutek, da sklenete kariero?

Se vidimo na tekmi.