Zagotovo ljudje pričakujejo resnejše ukrepanje pri čakalnih dobah, saj jih po pričakovanju več kot tretjina (34,7 odstotka) vprašanih prepoznava kot najbolj pereč problem našega zdravstvenega sistema. Čakalne dobe najbolj (39 odstotkov) pestijo prebivalce osrednje in severovzhodne Slovenije.
Nadpovprečno so z dostopnostjo do zdravnika družinske medicine, pediatra in ginekologa zadovoljni Gorenjci (4,24), podpovprečno pa prebivalci osrednje Slovenije. Podatek govori v prid prizadevanjem, da bi Ljubljana dobila svojo splošno bolnišnico. Z dostopnostjo do specialističnih ambulantnih pregledov so nadpovprečno zadovoljni na Primorskem (3,44), izrazito nezadovoljni s to dostopnostjo pa so prebivalci severovzhodne Slovenije (3,04). Prebivalci celjske in koroške regije izstopajo z nadpovprečno visoko oceno (3,7) dostopnosti do zobozdravstvenih storitev.
O korupciji v zdravstvu v glavnem govorimo v povezavi z gradnjami in opremljanjem bolnišnic. Ne pomnimo, da bi pri podkupovanju zalotili zdravnika, kot se je to v zadnjem času zgodilo v sodniških vrstah. Kljub temu je korupcija za 34,6 odstotka vprašanih glavni problem našega zdravstva. Ker vsota, ki jo državljani iz lastnega žepa namenjamo za zdravstvene storitve, dosega že skoraj 25 odstotkov, preseneča, da to moti le 17,4 odstotka vprašanih.
Pri večini zdravniških zmot, ki smo jih v zadnjem času javno obravnavali (Nekrep, Šelih, smrti na urgenci v Ljubljani in Celju...), smo ugotavljali, da so bili v prvi vrsti razočarani nad odnosom zdravnikov do bolnikov in njihovih svojcev. V naši anketi je odnos do bolnika kot tegobo našega zdravstvenega sistema prepoznalo le pet odstotkov vprašanih.
Z zdravniki tako imenovane osnovne zdravstvene ravni - zdravniki družinske medicine, pediatri, ginekologi - so anketiranci prav dobro zadovoljni, saj so jih ocenili s povprečno oceno več kot štiri (4,07). Po šolsko so tri do štiri (3,77) dobili specialisti na sekundarni ravni. Še vedno dobro trojko (3,61) so ljudje namenili zobozdravstvenim storitvam. S kakovostjo storitev na primarni ravni so nadpovprečno zadovoljni prebivalci Celja, Koroške in Dolenjske (4,21), najmanj pa Primorci in prebivalci severovzhodne Slovenije. Medtem ko so Dolenjci najmanj med vsemi zadovoljni s specialističnimi zdravstvenimi storitvami, pa so najbolj (3,78) pohvalili svoje zobozdravnike. Slednjim so najslabšo oceno (3,34) namenili Primorci.
Povsem v nasprotju s trenutnim javnim mnenjem ob napovedani racionalizaciji mreže porodnišnic, ko civilne iniciative in lokalne politike združevanju porodnišnic nasprotujejo, je za 78,9 odstotka anketirancev bolj pomembna kakovostna zdravstvena storitev kot pa bližina bolnišnice. Prepričanje, da je kakovost zdravstvenih storitev pomembnejša od njihove krajevne dostopnosti, po pričakovanju narašča z izobraženostjo prebivalstva.
Leta 2014 bo pretok bolnikov v Evropski uniji, razen za nekatera področja, prost. Bojazni, da bi ljudje množično odhajali na zdravljenje v tujino, pa zaenkrat očitno še ni. Kar 82,2 odstotka vprašanih bi se namreč, če bi že danes imeli možnost izbirati med bolnišnico v Sloveniji in v tujini, odločilo za zdravljenje v slovenski bolnišnici. Od 11-odstotnega povprečja tistih, ki bi si za zdravljenje vendarle izbrali bolnišnico v tujini, izrazito odstopajo prebivalci severovzhodnega dela države, saj bi se 19 odstotkov teh raje zdravilo v tujini.
Telefonsko javnomnenjsko anketo je Ninamedia izvedla med 14. in 16. februarjem 2011. Iz računalniškega seznama so poklicali 4628 naključno izbranih telefonskih naročnikov, 1512 jih ni bilo dosegljivih, 1530 jih ni želelo sodelovati v anketi, 886 pa jih ni ustrezalo vzorčnim določilom. Dermografske značilnosti vzorca ustrezajo demografskim značilnostim polnoletne slovenske populacije.
