Dirigiral je več kot 200 orkestrom in z njimi posnel skoraj 200 plošč (tudi temeljna dela Beethovna, Berlioza, Mahlerja in Šostakoviča). Med drugim je palico vihtel Dunajskim in Berlinskim simfonikom, Berlinskemu radijskemu orkestru, Leningrajski filharmoniji, Dresdenski državni kapeli, varšavskim in krakovskim filharmonikom, vrsto let je vodil tudi Filharmonijo v Vidmu, sicer pa je dirigiral vsem radijskim orkestrom v Italiji, filharmoniji iz Frankfurta, glavnim orkestrom po Mehiki, pomembne sledi je za sabo pustil v Argentini in Braziliji. Oba naša orkestra je popeljal celo do slovite Carnegie Hall v ZDA. Bili so tudi v Salzburgu, na Varšavski jeseni, Beneškem bienalu in Dunajskih slavnostnih tednih, povsod pa so ob velikane glasbene ustvarjalnosti postavljali tudi dela slovenskih skladateljev. Medtem je bil trideset let tudi profesor dirigiranja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je vzgojil vrsto danes uspešnih dirigentov (Letonja, Kuret, Matoševićeva, Spasič, Gašperšič, Hauptman, Krasovac), ki danes soustvarjajo glasbeni prostor doma in na tujem.

Čeprav je simfonična glasba ves čas nekako ostajala središče njegovega zanimanja, je močno zarezal tudi v slovensko zborovstvo. Najprej je vodil domači cerkveni zbor v Kanalu ob Soči, kot študent pa je ustanovil Zbor primorskih študentov Vinka Vodopivca in pozneje nekaj časa dirigiral tudi zboru Slovenske filharmonije. Vrsto let je vodil tudi Slovenski oktet. Prav v domačem kraju je zagnal enega najbolj uglednih festivalov, Kogojeve dneve, kjer so krstno izvedli okrog 350 sodobnih del slovenskih skladateljev (Globokar, Lebič, Kogoj, Krek...). Angažiral se je tudi kot operni dirigent, nepozabna ostaja njegova interpretacija Kogojevih Črnih mask.

Letošnja Prešernova nagrada je že njegova tretja "Prešernova". Najprej je prejel študentsko Prešernovo nagrado, potem si je za svoje dirigentske angažmaje prislužil nagrado Prešernovega sklada, le nekaj mesecev pred svojim osemdesetim letom pa je zdaj prejel še veliko nagrado za življenjsko delo. Dobil je še druge ugledne nagrade, kot je Župančičeva, zlata lira, nagrada hrvaških umetnikov Milke Trnine, Betettova nagrada, skupaj s Slovenskim oktetom je prejel častni zlati znak RS, sam pa je pozneje prejel še srebrni znak RS. Ima tudi najvišje priznanje hrvaškega predsednika, nagrado Danice Hrvatske, zlato medaljo Milana ter medaljo češkega ministrstva za kulturo za dirigiranje češke glasbe. In še vedno ni odložil dirigentske palice na pult.