Ob tem piše še knjigo o katedralah. Kot je nedavno povedal v kratkem intervjuju za Giornale dell'arte, se počuti, kot da je star šele 60 let in da lahko počne vse tisto, kar je počel takrat. Pravi tudi, da mu nenehna zaposlenost preprečuje, da bi zapravljal čas z razmišljanjem o neumnostih.

Atraktivno kulturno središče

Mednarodni kulturni center v Avilésu, mestu z le 80.000 prebivalci, naj bi stal 45 milijonov evrov, sestavljajo pa ga štiri med seboj povezane enote: 4000 kvadratnih metrov obsegajoč razstavni prostor z velikansko kupolo, dvorana s tisoč sedeži in vrtljivim odrom, ki se lahko obrne tudi na zunanji trg za prireditve na prostem, panoramski stolp ter večnamenska zgradba s kinodvorano, več manjšimi dvoranami in predavalnicami oziroma prostori za kongresne dejavnosti. Razstavišče pod 18 metrov visoko kupolo, s posebno tehnologijo postavljeno v enem samem dnevu, je po višini preseglo Turbine Hall londonske Tate Modern in postalo najvišji sodobni umetnosti namenjen galerijski interier v Evropi.

Natalio Grueso, direktor centra, ki bo nosil ime po svojem snovalcu Niemeyerju, že intenzivno načrtuje program, ki nastaja v povezavi z uglednimi kulturnimi institucijami z različnih koncev sveta - med njimi so, na primer, newyorški Lincoln Center, londonski Barbican, pariški Centre Pompidou, sydneyska Opera, tokijski International Forum in drugi, srednjeročno sodelovanje je podpisano s Carnegie Hall iz New Yorka, prav tako gledališka koprodukcija z Old Vic Theatre iz Londona. Oblikovan je tudi že svetovalni odbor, v katerem je vrsta prestižnih imen - brazilski pisatelj Paulo Coelho, britanski znanstvenik Stephen Hawking, arhitekt Norman Foster, igralec Brad Pitt... K oživitvi regije, v kateri sta večji mesti še Oviedo in Gijón, je predvidena tudi vodna povezava (s plovnim kanalom in vso potrebno infrastrukturo) med Avilésom in Oviedom, zgrajena po načrtih projektivnega biroja Foster&Partners.

Med financami in učinki

Priprave za otvoritveno razstavo so v polnem teku, posvečena bo témi svetlobe, nastala bo po zamislih slavnega španskega režiserja Carlosa Saure in znanstvenika Stephena Hawkinga, dogovorjena pa je že njena preselitev v Mehiko, Rusijo in na Kitajsko. Vpleteni v projekt pričakujejo, da bo novo kulturno središče vplivalo na razvoj regije podobno, kot je na preobrazbo Baskije učinkoval leta 1997 odprti Guggenheimov muzej v Bilbau. Pojavljajo pa se že resni dvomi o ponovitvi "Guggenheimovega efekta", ki je med drugim povzročil neverjetno ekspanzijo muzejske arhitekture v svetu, a to obdobje naj bi bilo končano. Zagotovitev finančne (in politične) podpore programom več let vnaprej je precej manj gotova kot pri Guggenheimu, ki dobi iz javnih virov le okrog 30 odstotkov potrebnega denarja, ostalo pa si zagotovi z lastno produkcijo ter s sponzorstvom okrog 150 podjetij in donatorstvom 16.000 podpornih članov. Vendar pa je vodstvo nastajajočega kulturnega centra v Avilésu prepričano, da mu bo uspelo zbrati okrog pet milijonov evrov na leto, s katerimi bo mogoče uresničiti načrtovane programske vsebine. V programski ekipi bo le osem stalno zaposlenih, za posamezne projekte bodo angažirani zunanji sodelavci. Po mnenju Adama Austerfielda z London School of Economics so v konkretnem primeru zelo pomembne izkušnje in mednarodni stiki, pridobljeni v več kot tridesetletnem podeljevanju nagrad Principe de Asturias, izziv projekta pa je prav v dolgoročnem načrtovanju, ki ne sme postati rutina, temveč mora stremeti k novostim in nenehnim nadgradnjam. Direktorica Pilar Varela je natančno razčlenila spremembe, ki jih je z odprtjem Guggenheimove podružnice doživel Bilbao, in si prizadeva, da bi jih z ustreznimi prilagoditvami uresničila tudi v Avilésu in njegovem zaledju. V razumnih okoljih pa je seveda samoumevno, da izmenjave potekajo v dveh smereh novo kulturno središče bo sprejemalo pobude od drugod in si hkrati prizadevalo, da lastne projekte predstavi v drugih okoljih.

Iskanje optimalne oblike

Niemeyerjeva arhitektura je po zasnovi kompleksna, avtor med seboj povezuje konstrukcije različnih oblik, ki s svojim ustrojem vzbujajo različne občutke. Izhaja iz dialoga med "zunaj" in "znotraj", lokacija v Asturiji pa je za njegovo vzpostavitev naravnost idealna: stavbe so nanizane okrog velikega trga, od koder se kot s ploščadi razprostira pogled na reko in stari del Avilésa. Prostorske rešitve so razmeroma preproste, pomembna je povezanost med zgradbami, v katerih bodo potekale različne dejavnosti. Zato je Niemeyer pripravil vrsto majhnih "presenečenj", formalnih domislic, ki prostor dinamizirajo in mu v estetskem smislu zagotavljajo presežno vrednost. Kovinskim konstrukcijam se je izognil, vse stavbe so iz belo ometanega betona, ki je njegov najljubši material, saj ga lahko oblikuje tako rekoč brez omejitev in v njem sprošča svojo domišljijo, kot da bi oblikoval skulpturo.

V zaobljenih oblikah, ki v nastajajočem stavbnem kompleksu prevladujejo, nekateri prepoznavajo asociacije na popolnost linij ženskega telesa, tudi zato, ker si je na zunanji steni avditorija, obrnjeni proti mestnemu središču, Niemeyer zamislil veliko risarsko upodobitev ženskega akta po lastni predlogi. Toda arhitekt pravi, da vedno išče optimalne forme, ki ustrezajo namembnosti posameznih objektov in lokacijski umestitvi glede na njene naravne in kulturne danosti. V skladu s svojimi prepričanji pa vselej poudari socialno komponento načrtovanih ambientov, možnost, da se ljudje družijo, uživajo v ponujenih vsebinah, ki naj bi bile dostopne vsem, ne le izbrancem. In to se mu zdi pomembnejše od same arhitekture.