A naj bo še tako hudo ali neprijetno, s kraja nesreče ne smete pobegniti. In se vam tudi ne izplača, kajti danes policija razišče okoli 70 odstotkov primerov, ko se poskušajo povzročitelji z begom izogniti odgovornosti. Ko sedete za volan, prevzamete na svoja pleča tudi odgovornost za druge in za to, da jim, če ste krivi ali ne, po svojih močeh pomagate.
Pomagajo sodobni pristopi
Policija za prometno nesrečo s pobegom jemlje situacijo, ko "udeleženec oziroma voznik v prometni nesreči zapusti kraj prometne nesreče z namenom, da bi prikril svojo identiteto". A termin "pobegli voznik" pogosto zamenjuje termin "izogibanje odgovornosti" pred zakonom. Zaradi tega se tovrstne prometne nesreče obravnavajo kot specifične prometne nesreče predvsem z vidika zaščite ponesrečencev, ki so bili poškodovani v takih prometnih nesrečah, kot tudi iz preventivnih razlogov, saj tak storilec z zapustitvijo kraja prometne nesreče neodgovorno in nehumano zapusti ponesrečenca ali pa se izogiba odgovornosti za nastale posledice.
Po kraju dogodka policija seveda ločuje prometne nesreče s pobegi na parkirni površini in prometne nesreče s pobegi na cesti, a za njih je pomembna, pravijo na policiji, le delitev prometnih nesreč s pobegi glede na nastale posledice. Tako ločijo nesreče s smrtnim izidom, s telesno poškodbo in z materialno škodo. Odvisno od tega se tudi raziskav nesreč lotevajo po intenziteti in obsegu različno. Prioriteto imajo logično prometne nesreče s smrtnim izidom in telesnimi poškodbami, kar sicer sodi tudi že med kazniva dejanja. "Seveda pa to ne pomeni manjše aktivnosti policije pri raziskovanju nesreč z materialno škodo," je dodala Nuška Tavčar predstavnica policije za odnose z javnostmi.
Zakaj torej voznik pobegne s kraja nesreče? Odgovor je precej zapleten, v prvi vrsti pa se pri vsakem vozniku pojavi dejavnik presenečenja, kar lahko za seboj potegne nelogične odzive z "nekoordinacijo" med miselnimi in delovnimi procesi voznika. Če temu dodamo še psihični pritisk, potem ne preseneča, da se nekateri odločijo za pobeg, posebno če ocenijo, da lahko ostanejo prikriti. A pri policiji, tako govorijo tudi statistični podatki, pravijo, da večina ljudi vseeno ne beži in ostanejo na kraju ter poškodovanim pomagajo. Tako so v zadnjih štirih letih v povprečju raziskali približno 70 odstotkov vseh prometnih nesreč s pobegi, potek in uspešnost raziskave sta odvisna od več dejavnikov. Veliko jim pri tem seveda pomagajo sodobni pristopi pri reševanju, preiskava pa je uspešnejša, če so ob ogledu odkrite materialne sledi, priče in podobno. V posameznih primerih pa se vozniki po temeljitem razmisleku (vest, minejo spremljevalni dejavniki itd.) tudi sami javijo v policijskih enotah, čeprav je bilo kaznivo dejanje že storjeno.
Primeri smrtnih nesreč razrešeni
Glede na statistiko je bilo v zadnjih štirih letih vsega skupaj malo več kot 10.000 prometnih nesreč s pobegom, 20 od teh pri nesrečah s smrtnim izidom, 1500 pri telesnih poškodbah in 8500 pri gmotni škodi. Vse nesreče s smrtnim izidom so bile raziskane in krivci najdeni, od omenjenih 10.000 pobegov pa je bilo skupno raziskanih 7200 nesreč.
Samo leta 2010 je bilo, po podatkih policije, 2345 nesreč s pobegom, od katerih je bilo 68 odstotkov raziskanih. Vseh pet nesreč s smrtnim izidom jim je uspelo raziskati, od 288 nesreč s telesnimi poškodbami je bilo 47 odstotkov raziskanih, od 2952 nesreč z gmotno škodo pa so raziskali 71 odstotkov primerov.
