"V spominu sta mi ostali predvsem prisrčnost in prijaznost ljudi. Posebnost te akcije je v tem, da bralci izbirajo ljudi, ki bi jih želeli sprejeti na svojem domu, med člane svoje družine. Naslov Nedeljskega je bil zato tudi svojevrstno preverjanje, koliko so moja stališča in dejanja v sozvočju z zaznavami, pričakovanji in hotenji ljudi, ko so z vidika svojega položaja presojali dejanja posameznikov iz javnega življenja, za katere so mislili, da lahko vplivajo na izboljšanje njihovih življenjskih razmer."

Trezni razmislek

Vaše besede na vseh razglasitvah in tudi sicer so praviloma optimistične, ste človek upanja. Nikoli ne vržete puške v koruzo. Na kaj se v tem smislu najbolj zanesete?

"Zanesem se na trezen človeški premislek. Ta je neredko v razkoraku s čustvenim odzivanjem. Kot je trezen premislek pomemben v zasebnem življenju, je pomemben tudi v javnem. Čustva niso najboljši vodnik. Reakcije na prvo žogo zagotovo ne dajo pravih rezultatov. Ko človek premisli, pa najde pot tudi iz razmer, ki se včasih zdijo brezizhodne."

Tako kot se to zdijo marsikomu v zadnjem času?

"Razmere gotovo niso rožnate, niso pa tudi brezizhodne, kot se to skuša pogosto naslikati kar na počez. Poenostavitve in posploševanja pogosto služijo zgolj osebnim ambicijam tistih, ki jih razširjajo, ne ponujajo pa sistemskih in strukturnih rešitev, ki omogočajo razvoj in dolgoročno odpravljajo vzroke sedanjih težav."

Nekateri bi državo resetirali, drugi iščejo mesijo, ki bo s čudežno palico premagal vse težave, številni državljani Slovenije pa so se znašli v stiskah, iz katerih ne znajo več. V govoru v Dražgošah ste rekli, da je politiko treba rehabilitirati, da pa, če sem prav razumel, vsi politiki vendarle niste enaki? Ampak kako izpeljati rehabilitacijo?

"Vsi politiki gotovo niso enaki. Verjamem, da večinoma niso nagnjeni k temu, da bi delali le v svojem interesu in za svoje koristi. So pa tudi politiki, ki počenjajo zavržna dejanja, kar potem meče slabo luč na celotno politiko, ker smo ljudje pač nagnjeni k posploševanju. Na žalost pa se v takem posploševanju lažje zakrijejo tisti, ki so res pripravljeni kršiti ne le etične norme, ampak tudi zakone. Nekateri so zato tudi v postopkih. In ti politiki praviloma takoj, ko se postopek sproži, začnejo vpiti, da gre za politično ozadje in za politični proces proti njim. Odgovoren politik, ki ima mirno vest, bi v takem primeru želel, da se postopek čim hitreje izpelje, da pridejo stvari čim prej na sodišče, ker je odločitev sodišča edini način za njegovo pravno in politično rehabilitacijo. Vpitje o političnih procesih pa očitno kaže na slabo vest in na to, da ni želje po razčiščevanju na sodišču. Tudi sama sodišča in sodniki so predmet očrnjenja, češ da so politično opredeljeni in zato neobjektivni. Tako izogibanje meče slabo luč na celotno politiko, pa tudi na pravno državo. Pritrjuje vtisu, da imamo v Sloveniji dve pravni državi. Eno za tiste, ki si jo lahko podredijo in si s svojim političnim vplivom ter denarjem lahko privoščijo obrambo, in drugo za tiste, ki tega ne morejo. Opozorilo, da je z našo pravno državo nekaj narobe, pa je prav v tem, da o dveh pravnih državah dostikrat govorijo tisti, zoper katere se vodijo postopki.

Sprašujete, kako je mogoče politiko kot dejavnost rehabilitirati, ji povrniti zaupanje in verodostojnost. Samo z dejanji, ki so v sozvočju z izrečenimi besedami politikov. Predvsem pa z njihovimi skupnimi napori, da bo država opravljala funkcije v interesu državljanov, ne pa da je velik del političnega delovanja usmerjen v medsebojna izigravanja ter blokado države in njenih institucij. In ravno to se v Sloveniji danes dogaja."

(Več v tiskani izdaji Nedeljskega)