Zaradi takšnih prigod smo Slovenci v Jugovini veljali za napredneže. Za tipe, ki se vozijo z bicikli, gradijo plovila iz betona, imajo porno revije in podobno. Danes si ta naziv težko še zaslužimo. Vsaj sodeč po tem, kako se država loteva urejanja pridelave industrijske konoplje, smo v novih okoliščinah, torej znotraj združbe EU, Slovenci nazadnjaki. Capljači. Danes se da sumiti, da je bilo naše naprednjaštvo vendarle zgolj naša jugo moda. Zgolj sredstvo za kibiciranje južnoslovanskih bratov. Drugače si tega otepanja več kot očitnega evropsko-svetovnega trenda, da se industrijska konoplja prebija nazaj med ekskluzivne in modne surovine, ne znam razložiti. Namesto da bi bili v forsiranju te zeli med prvimi, smo na repu. Zavoljo strogih norm in silnih birokratskih težav, ki so jih deležni pridelovalci oziroma predelovalci ter trgovci z izdelki iz konoplje. Hec je v tem, da če bi bila industrijska konoplja odcepitveno vprašanje, bi bila volja po tem, da bi se po vsej deželi v blagih poljskih sapah zibali narastki vitkih stebelc, splošna. Na ulici bi lahko videvali angažirane državljane z majico z napisom Konoplja do Kolpe in dogajale bi se podobne duhovitosti. Tako pa so mnenja, da so prizadevanja za ponovno uveljavitev konoplje dejansko konspirativna akcija kadilcev marihuane. Da gre za legalizacijski "mambo-jambo". In ta še vedno negativen duh se da prepoznati tudi iz predloga spremembe zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Z njim naj bi država omogočila, da bi se ozaveščeni in progresivno misleči kmetovalci lahko priklopili na vseevropski trend predelovanja konoplje, čeravno se predlogi berejo bolj kot še eno samopotrjevanje državnih uradnikov, da jih skrbi za usodo zdravja državljanov, manj pa kot spodbuda. Bolj boj proti narkomaniji kot pa pospešek kmetijski dejavnosti. Bolj strah kot pogum. Če državo primerjamo s trenerjem, ki motivira svojega varovanca, ta temu ne govori, naj bo hiter, naj zmaga in naj da vse od sebe, ampak ga motivira negativno. Opozarja ga, naj pazi, da ne pade. Negativna motivacija torej. Slaba motivacija. Težava je v tem, da se večji del slovenskega življa - katerega zdravje in življenjski stil sta predlagateljem domnevno tako pomembna, da pridelovalci konoplje svojih izdelkov ne bodo smeli oglaševati s podobami listov in drugih detajlov, ki bi asociirali, da obstaja tudi neindustrijska, torej opojna konoplja - dejansko sploh ne zaveda potencialov bilke, o kateri je govor. Mislim si vsaj, da je tako. Tudi zaznavam konec koncev. Da recimo ne vedo, da je ta hip zidanje sten iz zmletih vlaken indijske konoplje zelo popularen tip gradnje. Da, pomešajo jih s cementom, vlivajo v armirane oblike in delajo stene, ki so po energijski učinkovitosti izjemne. Kaj šele, da bi obstajali zidarji, ki bi postopek že obvladali!? Ne, klima v tej deželi je takšna, da ne bi presenetilo, če bi mlada mati, ko bi izvedela, da novorojenčka pestuje med stenami, ki so izolirane s ploščami iz konopljinih vlaken, iz bojazni, da to lahko na njenega ljubljenčka vpliva tako, da bo postal narkoman, zahtevala selitev v drugo stanovanje.