Medtem ko je na eni steni visel koledar s podobo plavalke Sare Isakovič, na drugi slika enega od Koširjevih zmagoslavij na belih strmina in je na polici ležala knjiga o 50-letnici tekmovanja za pokal Vitranc, mu je beseda tekla kot izurjenemu voditelju televizijskega dnevnika, več kot petkrat pa ga je zmotilo zvonjenje mobilnega telefona. Takšno, dinamično in prav nič monotono, je življenje poslovneža, ki je globoko zaplaval v funkcionarske vode, v katerih ne manjka trdih in ostrih čeri.

Kaj je bistvena sprememba, ki jo je s seboj prinesel novi predsednik smučarske zveze Tomaž Lovše, in kaj naj bi to v prihodnje prineslo z vidika delovanja zveze?

Postavljeno je novo krovno vodstvo: direktor zveze Matija Vojsk, poslovni direktor Andraž Kopač in direktor trženja Primož Ulaga. Vse temelji na transparentnem in natančnem poslovanju. Tomaž Lovše je vse, tudi mene, presenetil z entuziazmom. Izjemno sem mu hvaležen, ker je bil pripravljen vložiti toliko energije. Menim, da ni bilo veliko ljudi, ki bi s svojim denarjem podprli ta šport. Lovše je to naredil, zato sem mu hvaležen. Upam, da ga vse težave ne bodo odvrnile od nadaljnjega dela. Stvari so se obrnile na bolje, predvsem organizacijsko in tudi finančno. V isti sapi bi se zahvalil podjetjem, ki so podprla discipline pod okriljem smučarske zveze. Na področju stroke se dela zelo intenzivno, ampak začeli smo konec maja, kar je zelo pozno. Uspelo nam je zadržati Burkharda Schafferja in ponudili smo priložnost nekaterim mladim trenerjem. Na koncu sezone bomo ocenili njihovo delo. Še veliko stvari moramo narediti. Ukvarjati se moramo z vprašanjem, kako spet pridobiti slovensko smučarsko doktrino, ki je izginila.

Javnost vidi težave na tekmovalnem področju. Trenutno so najbolj očitne v moškem delu ekipe za tehnične discipline, ki niza slabe rezultate...

Se strinjam, da je začetek sezone neuspešen. Tega se zavedamo vsi. Veleslalom je velika težava že nekaj let. To stanje je treba prebiti, najverjetneje z mlajšimi tekmovalci. Lani je za pokal Vitranc prvi slovenski tekmovalec startal s številko 50, kar se verjetno ni zgodilo trideset let. Zavedamo se trenutnega stanja. Tako jaz kot vodja stroke Miha Verdnik in trenerji ne bežimo od dejstev, treba je narediti pameten načrt. Hvaležen sem strokovnemu svetu, ki pomaga pripravljati strategijo. Ampak stvari se ne bodo zgodile čez noč. Nimamo tekmovalcev, ki bi lahko vskočili v ekipo. Treba je pripraviti strategijo, ki bo pravilna za naslednja olimpijska obdobja.

Nekateri tekmujejo več let, a niso dosegli vidnih uspehov, za njimi pa ni novih, ki bi jih ogrožali. Je težava v zaledju?

Zagotovo je težava v zaledju, ne bi se pa strinjal, da ni novih tekmovalcev. So, ampak se še razvijajo. Ne moreš dati osemnajstletnika na tekme za svetovni pokal.

Je večja težava v starejših, ki niso dosegli želenih rezultatov, na njih pa iz ozadja nikoli ni nihče pritiskal?

Se strinjam, da se je ustvarila nekakšna luknja. To je rezultat napak v preteklosti. Včasih smo Slovenci sloveli po najboljših trenerjih. To se je izgubilo. Napaka je bila, da so bili pogosto nastavljeni trenerji, ki strokovno niso ustrezali merilom, ki so v tistem trenutku veljala v smučarskem športu.

Kako boste zdaj zadostili tem merilom?

Kot sem rekel, ekipe smo začeli sestavljati maja. Vsi pa vemo, da ima večina najboljših trenerjev pogodbe za naslednjo sezono sklenjene že januarja. Ne trdim, da imamo slabe trenerje, daleč od tega. Zelo sem zadovoljen z vnemo, ki jo kažejo. Hvaležen sem jim, da so sprejeli delo. Verjemite, da ni lahko prevzeti ne najmlajše ekipe, kot je naša za tehnične discipline, ki ima določene težave. To je izziv in vem, da so se trenerji tega zavedali.

Kaj pravite na očitke, da je preveč pozornosti usmerjene v eno tekmovalko, Tino Maze, in premalo v zaledje?

S tem se ne strinjam. Veliko pozornosti posvečamo strategiji razvoja otroškega in mladinskega smučanja. Spet je treba najti rdečo nit učenja pravilne smučarske tehnike, izobraževanja strokovnih kadrov in finančne podpore najmlajšim. Letos je bilo nekaj stvari doseženih. Z združenjem slovenskih žičničarjev smo se dogovorili za cenejšo vozovnico za otroke do deset let. Skušamo propagirati smučanje, da se čim več otrok ukvarja z njim. Na novo smo ustanovili mladinsko oziroma reprezentanco C, ki je v prejšnjih sezonah zaradi pomanjkanja denarja ni bilo. Pripravljamo program dela za naslednja obdobja.

V kakšnem stanju so klubi?

V slabem. Od njih skušam dobiti čim več informacij. S svojim prostovoljstvom ohranjajo naš šport živ. Smučanje je drag šport. Poskrbeti moramo za vzvode, da bomo klubom lahko vsaj malo olajšali delovanje. Mariborski in kranjskogorski klub imata na srečo tekme za svetovni pokal in domača smučišča. So pa klubi, ki delajo v slabih razmerah. To se odraža na tem, koliko otrok smuča. Treba je najti način, kako to spremeniti, kar že počnemo.

V ženskem delu reprezentance sta najboljšim smučarkam na svetu konkurenčni le Tina Maze in Maruša Ferk. Kako se lotiti problematike ženskega dela reprezentance, če praktično ni tekmovalk?

Treba je vedeti, da je bila skoraj vsa članska A-reprezentanca v zadnjih dveh sezonah poškodovana. Toliko hudih poškodb še nisem videl v eni ekipi. Nekatere so še vedno v fazi vračanja. Maruša Ferk pokaže včasih odlične vožnje. Močno upam, da bo naredila še zadnji preskok in se dokončno razvila. Od prvega nastopa v Söldnu, ko z Ano Drev nista bili pripravljeni, kot bi morali biti, sta se obe zelo popravili. Tudi Ana Drev je v St. Moritzu v veleslalomu smučala zelo solidno. Na srečo prihajajo mlajše tekmovalke, ki obetajo. Tina Robnik je bila uspešna v evropskem pokalu in na tekmah FIS. To sicer ni na očeh javnosti, za nas pa je zelo pomembno.

Kako je mogoče, da se slovenski tekmovalci tako težko prebijejo med najboljših 30 v športu, s katerim se resno ukvarja približno deset držav na svetu? Je konkurenca večja, kot se zdi?

Gre za seštevek več dejavnikov. Konkurenca je zagotovo hujša. Tekme so bolj izenačene zaradi mnogih razlogov. Poleg tega je šel šport toliko v popolnost, da si napake ne moreš privoščiti. Za primer lahko vzamemo slalom v Val d'Iseru in veleslalom v Beaver Creeku za moške. Če imaš številko nad 50, se ti mora poklopiti vse, če se želiš uvrstiti med najboljših 30. Moraš smučati zelo napadalno, brez napak in še srečo s stotinkami moraš imeti. To pa ni lahko.

So proge boljše kot včasih?

So, ni pa nujno. Včasih so temperature višje, proga pa razbita.

Vendar do številke 50 v slalomu odstopi okoli 15 tekmovalcev. Torej jih je treba prehiteti le pet.

Drži, ampak so za teboj smučarji, ki podobno razmišljajo. Vsak, ki gre na start, razmišlja o tem, da bo v finalu.

Se je odnos slovenske javnosti do smučanja spremenil?

Kar nekaj slovenskih športnikov je v svetovnem vrhu. Dejstvo je, da v smučanju nimamo več toliko šampionov. Imamo jih pa nekaj, ki so svetovno znani. Denimo Petro Majdič in Tino Maze. To pa so stvari, ki se lahko zelo hitro spremenijo. Če bomo dobili še koga poleg Tine, bo priljubljenost alpskega smučanja skokovito zrasla. Vse je povezano z rezultati, kar je vidno tudi v drugih športih. Verjamem, da bomo spet imeli zmagovalce in da se bo priljubljenost dvignila. Kljub vsemu smo v alpskem smučanju v zadnjem času dosegli nekaj vrhunskih rezultatov. Tina Maze se je profilirala kot najuspešnejša slovenska smučarka vseh časov. Uspehi smukačev, zmaga v Bormiu in drugo mesto v Kitzbühlu so znanstvena fantastika.

Okoli Tine Maze je vedno veliko prahu. Se lahko izkaže, da ima s statusom šampionke preveč pravic in premalo dolžnosti?

Relacija je natančno zapisana v pogodbi o sodelovanju med SZS in ekipo Tine Maze. Ideja o razredu šampionov, ne le za Tino, ampak za vse, ki bodo osvajali kolajne na največjih tekmovanjih, je predsednikova. Menim, da je pravilna. Predolgo se je vse metalo v isti kalup. Smučarje, posebno najboljše, je treba obravnavati individualno. Vesel sem, ker nam je uspelo skleniti to sodelovanje. Tina Maze in vsa njena ekipa so perfekcionisti, ki zelo pridno in dobro delajo. Dobili so pravšnjo podporo zveze. Jasno je, da vsem željam ne moremo ugoditi, ker enostavno ne gre. V primerjavi s prejšnjimi leti pa je narejen velik korak naprej. Tino poznam dolgo časa. Navdušuje me njena vnema. To je vidno tako pri kondicijski pripravi kot psihični stabilnosti na tekmovanjih. Velika zasluga gre Andrei Massiju. Cela ekipa se dela loteva profesionalno. Sposobna je narediti še marsikaj.

Ste menedžer nekaterih športnikov, tudi nekaterih smučarjev, kajne?

To prepričanje je zmotno. Jaz osebno nisem njihov menedžer. Zastopa jih agencija, njihove interese pa precej ljudi iz te agencije. Odkar imam funkcijo v smučarski zvezi, se z njimi ne ukvarjam. Na volitvah sem volilce seznanil s tem delom mojega posla. Jasno sem jim povedal, da se bom strogo izogibal kakršnemu koli konfliktu interesov. To za zdaj zelo dobro uspeva.

Torej agencija CM Sports, ki jo imate skupaj z Danielom Zimmermannom, skrbi za kariero nekaterih slovenskih smučarjev. Čeprav pravite, da se izogibate konfliktu interesov, ste še vedno član te agencije?

Sem eden od ustanoviteljev agencije. Sem partner agent. Zadeve sem zelo transparentno predstavil. Volilcem sem dal na voljo, da se s tem seznanijo. Sam sem se dokaj umaknil iz trženja in v agenciji opravljam druge stvari, ker nočem, da se mi kar koli očita. Obstajajo še bolj neposredni tovrstni primeri. Predsednik avstrijske smučarske zveze Peter Schröcksnadel je menedžer petim ali desetim najboljšim avstrijskim smučarjem. Vedran Pavlek je bil direktor hrvaške zveze ter menedžer Ivice in Janice Kostelić obenem.

Pri primerih, ki ste jih našteli, gre za močan konflikt interesov.

Lahko bi tako rekli. Ampak če so stvari jasno dorečene s smučarsko zvezo, niti ne gre za konflikt interesov. Imamo tudi primer največje športne agencije na svetu IMG, ki trži teniške igralce in ima sočasno pravice za največje teniške turnirje. Da ne govorimo o kakšnih nogometnih zadevah...

Gre predvsem za to, kako visoko seže morala posameznih akterjev v športu.

Odkar sem nehal smučati, sem v tem poslu. Pravila igre so jasna. Če bo dokazan primer konflikta interesov, sem za to, da se ukrepi sprejmejo. V zadnjih štirih, petih letih sem pomagal slovenskim smučarjem, med katerimi so bili tudi takšni, ki jih agencija ni zastopala. Gre za pošten odnos, ki mora biti transparenten.

Kljub vsemu povezanost obstaja.

Tega nikoli nisem skrival.

Vedno se bo lahko nekdo oglasil z očitkom, da so smučarji iz vaše agencije privilegirani.

Da, vendar je trditve treba podkrepiti z dejstvi. Absolutno menim, da ni tako. Vsaj za zdaj. Zakonitosti v športu so zelo jasne. Ve se, koliko je vreden tisti, ki je prvi na svetu. Prav tako se ve, koliko je vreden tisti, ki je 50. Veliko nerealnih igric ne more biti.

Lahko gre za vplivanje na odločitve, kdo bo član reprezentance.

To pa ni moja odločitev.

Ampak vpliv nanjo pa vseeno imate?

Ne. Obstajajo jasna merila za uvrstitev v reprezentanco, potrjena pri alpskem zboru. Vsi klubi jih imajo pravico sooblikovati. Absolutno ne bom nikogar postavljal v reprezentanco, to lahko zagotovim. Če me bodo vprašali, kaj menim o katerem od mejnih primerov, bo moje le eno od več mnenj. Odločitev pa ne bo moja.

Ampak če kot predsednik zbora podate mnenje, imate tudi vpliv.

Verjemite, da bo to le mnenje o tem, kaj mislim o določenem tekmovalcu. Moj glas ne pretehta.

Verjetno bi bilo bolje, da ne bi niti podali mnenja niti glasovali, ampak bi se izločili?

Ga ne dajem. Doslej ga še nisem dal. Bistvo je naslednje: pravila morajo biti absolutno jasna. Odločitve niso stvar enega človeka. To je jasno kot beli dan. Lahko ste prepričani, da ne bo privilegijev za nikogar. Strokovni svet in strokovni vodja sta na primer pred to sezono dala mnenje, da Mitja Dragšič, ki ga zastopa CM Sports, lahko trenira z A-reprezentanco na svoje stroške. Pri tem ni bilo nobenega vplivanja z moje strani. Treba je gledati objektivno.