"Če se bo jug Sudana odcepil, bomo spremenili ustavo. Ne bo več vprašanja o kulturni ali etnični raznovrstnosti. Šeriatsko pravo bo edini vir ustave, arabščina pa edini uradni jezik," je dejal al Bašir v govoru na nacionalni televiziji.
Referendum pomeni vrhunec mirovnega sporazuma iz leta 2005 med muslimanskim severom in krščanskim ter tradicionalnim jugom Sudana, s katerim so se končala desetletja vojn, ki so zahtevale najmanj dva milijona življenj, štiri milijone ljudi pa je ostalo brez domov.
Po pričakovanjih naj bi na referendumu 9. januarja na jugu Sudana glasovali za samostojnost. Sudanski zunanji minister Ali Ahmed Karti je pred časom zagotovil, da je vlada v Kartumu zavezana spoštovati izide referendumov, ne glede na to, kakšni bodo.
V Sudanu, tej največji afriški državi sicer islamsko šeriatsko pravo velja že od leta 1983. Po državljanski vojni pa so se al Baširjeva Stranka nacionalnega kongresa in takratno uporniško gibanje Ljudsko osvobodilno gibanje dogovorili za začasno ustavo, ki velja do julija 2011. Ta ustava govori o večkulturnosti in večetičnosti Sudana, temelji pa tako na islamskem pravu kot konsenzu državljanov. Kot uradna jezika pa priznava arabski in angleški jezik.
