Plačni sistem je samoupravni sporazum
Medtem ko je sindikat v dvajsetih letih odrasel, država po Kuštrinovem mnenju drsi nazaj v obdobje pred osamosvojitvijo. Plačni sistem je po njegovem samoupravni sporazum o plačah - določena delovna mesta, na primer družinski zdravnik, v njem niso bila izpogajana, ampak preglasovana. Ob tem se je vprašal: "Zakaj zdravnik ne bi mogel biti plačan bolje kot predsednik vlade?! V ZDA ima naš kolega prof. dr. Igor Gregorič (direktor programa za mehansko podporo in pomočnik direktorja celotnega programa za transplantacije na Texas Heart Institute, op. p.) iz Houstona višjo plačo kot ameriški predsednik Obama. Naš piranski Obama pa ima višjo plačo kot najboljši zdravnik."
Plačni sistem mora po mnenju vodje pogajalske skupine večine sindikatov javnega sektorja Janeza Posedija prinašati transparentnost in primerljivost v tem, kaj kdo dobi, ne kaj kdo dela; vendar slovenski problem je, kaj kdo dobi: "Od tod izhajajo naše težave." Kuštrin pa je pripomnil, da se mu zdi razhajanje med sindikati celo dobro, saj je prepričan, da to prispeva k zorenju družbe.
Pripravljeni standardi in normativi
Na nadaljnje delo zdravnikov in na obravnavo bolnikov bodo v prihodnje močno vplivali standardi in normativi, pravi Kuštrin. Izdelek mora biti popoln, opozarja, zaradi česar bo morda pripravljen kak mesec od načrtov, a bo budno ocenjevan. Predvideva, da ga bodo na začetku prihodnjega leta na izredni skupščini sprejele vse tri zdravniške organizacije.
Standardi in normativi so razdeljeni na tri dele, pojasnjuje pravni svetovalec zdravniškega sindikata Fides Bojan Popovič - iz uvoda, splošnega dela ter še posebnih standardov in normativov za posamezne stroke. Uvod oziroma preambulo želijo preoblikovati v pogodbo med vsemi tremi zdravniškimi organizacijami, ki bo zagotavljala enotne standarde. Precej dela jih čaka še na področju posameznih strok, pravi Popovič, saj se še niso odločili, kako jih bodo strukturirali.
Standardi in normativi so po besedah predsednika slovenskega zdravniškega društva Pavla Poredoša rezultat enotnosti vseh treh zdravniških organizacij. "To, kar bomo sprejeli, bomo predlagali tudi našim evropskim kolegom," dodaja Popovič, Kuštrin pa, da standardi in normativi ne bodo veljali, če jih zdravniki ne bodo vzeli za svoje. Zato je zdravnike pozval, naj jih sprejmejo za svoje, saj jih bo v tem primeru morala sprejeti tudi politika.
Nezadovoljni z ureditvijo nujne zdravniške pomoči
Pravilnik o nujni zdravniški pomoči, ki smo ga pripravili, je eden od mejnikov, ki bodo prinesli več pravičnosti in boljšo organizacijo neprekinjene nujne medicinske pomoči, je dejal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Ivan Eržen. Na tem področju so po njegovem bolniki najbolj občutljivi in so njihovi stresi največji. "Ali nas bo to pripeljalo do zaželenega cilja, še ne vemo," je dodal.
Z Erženovimi izjavami se ne strinja predsednica zdravniške zbornice Gordana Živčec Kalan. Zbornica je na predlog pravilnika dala vrsto pripomb, ki niso bile upoštevane, je povedala. Opozorila je tudi, da se bo z novim načinom varnost državljanov znižala. Sicer pa je po njenem komunikacija med vlado in strokovno javnostjo na nizkem nivoju: "Prek medijev ali aktivnega iskanja na parlamentarnih straneh ugotavljamo, kateri zakon je v proceduri."
Sicer pa je Kuštrin člane sindikata opozoril na nižje plačilo za delo preko polnega delovnega časa. Plače, izplačane februarja prihodnje leto, bodo nižje in po tem pričakuje dodatne umike soglasij za dežurstva. Sindikat je dal pobudo tudi za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, denar pa naj se steče v obvezno zdravstveno blagajno, v kateri vlada več solidarnosti. "Denar, ki ga je državljan namenil zdravljenju, naj bo namenjen zdravljenju, ne pa za funkcioniranje zavarovalnic. S tem bi preprečili tajkunizacijo zavarovalnic." Pozvali so tudi odgovorne, naj spodbudijo gradnjo medicinske fakultete v Mariboru. Med drugim pa je izpostavil, da se bo koordinacija zdravniških organizacij v prihodnje morala opredeljevati tudi do splošnih družbenih vprašanj.
