Ob objavi razpisa so na občini računali na to, da bodo s pomočjo zasebnikov odprli 50 dodatnih oddelkov in vanje vključili več kot 600 najmlajših otrok, ki mesta v vrtcu niso dobili.
"Predpostavljamo, da se na razpis ni prijavil nihče, ker so pogoji za pridobitev dovoljenj za izpolnjevanje normativov in tehničnih pogojev za prostor in opremo vrtca, ki jih določa državni pravilnik, zelo zahtevni, tako da dejansko ni ponudnikov, ki bi lahko zagotavljali ustrezne prostore, kjer bi izvajali dejavnost," pravi Fabčičeva. V začetku naslednjega leta bodo poskušali ponovno in z novim razpisom iskali koncesionarje za vrtce. "S tem računamo, da bomo poskrbeli za večino otrok iz Mestne občine Ljubljana s stalnostjo bivanja," meni.
Fabčičeva je pred časom povedala, da lahko občine prostorsko stisko rešujejo na dva načina: tako, da podelijo subvencije tistim, ki vrtca niso dobili, ali pa tako, da širijo javno mrežo in odpirajo nove enote vrtcev. Za zadnjo možnost so se odločili tudi v Ljubljani. Od septembra do novega leta so predvidevali, da bodo odprli 13 novih oddelkov, vanje pa naj bi vključili približno 180 čakajočih otrok. A kljub temu tudi s tem pod streho vrtcev ne bodo spravili vseh otrok, ki so jih starši letos vpisali.
Na centralnem čakalnem seznamu je bilo novembra 1516 otrok, od teh 293 otrok Ljubljančanov, torej takih, ki izpolnjujejo vse občinske pogoje in njihovi starši že več kot dve leti živijo v Ljubljani. Kljub temu pa na občini poudarjajo, da namestitev v vrtce ni za vse otroke zelo nujna. "Od 255 otrok, ki jim je bilo ponujeno prosto mesto v vrtcu, so se za 53 otrok starši odločili, da vrtca ne potrebujejo," pravi Fabčičeva. Medtem ko na prosta mesta za otroke prvega starostnega obdobja sprejemajo izključno Ljubljančane - pa še za te ni dovolj prostora - je situacija drugačna pri starejših otrocih. Na prosta mesta v drugem starostnem obdobju namreč vrtci sprejemajo tudi otroke iz drugih občin.
