Najbolj obsežen seznam vprašanj in odgovorov na svetu prosi za pomoč

Tako nekako bo čez kakšno stoletje ali dve zapisano v zgodovinskih učbenikih ali njihovih kdo ve kakšnih ekvivalentih v poglavju, ki bo sledilo tistemu o spletnem iskalniku Google.

Zdolgočasenim učencem bo ta ideja zapisovanja in širjenja vsebin verjetno predstavljena kot vsaj tako revolucionarna, kot je bila Guttenbergova iznajdba tiska. Ne brez razloga.

Že sama misel, da bi na primer Encyclopaedio Britannico lahko pisal in urejal vsakdo, ki bi za to izkazal interes, bi se veliki večini razumnih ljudi še pred dvajsetimi leti zdela prava norost. Veliki večini, ne pa tudi Jimmyju Walesu, ki se vam te dni ob prihodu na spletno mesto Wikipedije smehlja z vrha strani in vas, podobno kot zadnjih nekaj let, poziva, da prispevate kakšen dolar ali evro za nemoteno delovanje strani, kamor ste se pravkar odpravili po dejstva.

Wales v svojem apelu seveda ne pozabi omeniti, da dandanes Wikipedijo in njene sestrske strani vsak mesec obišče kakšnih 400 milijonov ljudi, kar pa ne bi bilo mogoče brez armade prostovoljcev, ki pridno polni in popravlja odstavke na virtualnih prostranstvih najbolj obsežne svetovne enciklopedije, ter radodarnih uporabnikov, ki z donacijami preprečujejo, da bi se mednje naselili oglasi.

Če gre torej soditi po številu obiskovalcev, in to ni zanemarljiv kriterij merjenja uspešnosti in zaupanja, stvar brez dvoma deluje, nenazadnje je Wikipedija, ki obstaja v nič manj kot 270 svetovnih jezikih, po meritvah Alexe, podjetja, ki se ukvarja z meritvami obiskanosti spleta, sedma, po meritvah konkurenčnega podjetja comScore pa celo peta najbolj obiskana spletna stran na svetu.

Kako je mogoče, da je enciklopedija, ki jo lahko ureja prav vsak, enako zanesljiva kot tista, ki jo urejajo izšolani in za svoje delo plačani profesionalci? Eden bolj lucidnih odgovorov poznavalcev Wikipedije, ki ga lahko preberete na spletu, gre nekako takole: »Dejstvo je, da Wikipedija lahko deluje samo v praksi, v teoriji ne bi mogla obstajati.«

Kdo to piše?

Revolucionarno načelo, po katerem Wikipedija deluje, je torej možnost, da vsakdo prispeva novo vsebino in spreminja staro, vsak poseg pa je nemudoma objavljen. To pomeni, da je lahko v nekem trenutku zapis o določeni temi ali geslu povsem nerelevanten, neresničen in celo škodljiv za vse vpletene. Tukaj v ospredje stopi skupnost wikipedistov, kot se sami imenujejo. O člankih namreč na podlagi spremljanja sprememb poteka diskusija, ki pa je potisnjena v ozadje in je povprečen uporabnik največkrat niti ne opazi.

»Naj ponazorim s primerom. Anonimni obiskovalec, zdolgočasen po uri slovenščine v šoli, zapiše v članek o Ivanu Cankarju kakšno bedarijo tipa 'cankar je ful zatežen', čemur pravimo 'vandalizem'. Ta poseg se trajno zapiše v zgodovino strani in je nekaj časa viden tudi v skupnem seznamu sprememb za celotno Wikipedijo. Nekdo ob pregledovanju teh seznamov posumi, da urejanje članka Ivan Cankar ni bilo konstruktivno. Z dvema enostavnima klikoma lahko pogleda, kako se trenutna redakcija razlikuje od prejšnje, ugotovi, da je bila dodana neumnost, in z nekaj kliki urejanje razveljavi,« plastično opiše primer redakcije strani Jernej Polajnar, član skupnosti slovenske Wikipedije, ki je bila ustanovljena leta 2002.

Naključnemu bralcu se tako prikaže zgolj najnovejša, »očiščena« redakcija, staro stanje pa ostane zapisano v zgodovini strani, skupaj z IP-naslovi ali uporabniškimi imeni vseh udeleženih.

Genialnost sistema temelji na dejstvu, da odkritje napake ne spodkoplje kredibilnosti projekta, kot se to zgodi pri klasičnih zbirkah, ki obljubljajo, da imajo zbrano vso modrost tega sveta. Ko na stran pride uporabnik, ki ve več od tistega, ki je nazadnje urejal stran, napačen vnos enostavno popravi. Napačen vnos se na spletnih straneh Wikipedije v povprečju obdrži zgolj nekaj minut. Wikipedija je, drugače povedano, prva »živa« enciklopedija, ki ji enostavnost in prostost dostopa omogočata neprestano evolucijo vsebine. Evolucija pa na dolgi rok, prosto po Charlesu Darwinu, vedno najde najbolj optimalno rešitev. Najbolj optimalna rešitev v primeru enciklopedij pomeni objektivnost in nevtralnost zapisanega. »Tekst je tako fleksibilna in fluidna stvar, da tudi med ljudmi s popolnoma diametralnimi stališči sčasoma pride do vnosa, ki je sprejemljiv za vse,« je nekoč o tekstualnem konsenzu izjavil Jimmy Wales.

Možnost spreminjanja v realnem času pa Wikipediji daje še eno pomembno kvaliteto. Z lahkoto jo uporabljate namesto novičarskih portalov. Če obstaja kritična masa aktivnih uporabnikov, kar na angleški ali nemški strani Wikipedije vsekakor velja, se popravljanje vnosov o določenem dogodku odvija skoraj s takšno hitrostjo, kot se ta dogaja.

Pomembno vlogo tukaj odigrata tudi prestiž in zaupanje. Na tem sloni delovanje celotne skupnosti. Ker so vsa urejanja trajno vidna vsem, si posameznik s konstruktivnimi prispevki gradi ugled in obratno. Uporabniki, ki si pridobijo zaupanje skupnosti, lahko dobijo status administratorja, ki jim omogoča, da blokirajo uporabnika, ki vandalizira vsebine, ali pa pobrišejo katero od neprimernih strani. Se pa ta status nekoliko razlikuje od statusa administratorja v drugih spletnih skupnostih, na Wikipediji administrator namreč nima nobenih posebnih pravic, temveč samo izvaja pravila. Njegova dejanja so prav tako predmet nadzora skupnosti, tako da ne more priti do samovoljnega brisanja prispevkov samo zato, ker se administrator osebno morda ne bi strinjal z njimi. Če administrator izgubi zaupanje skupnosti, mu lahko posebna pooblastila tudi odvzamejo. Napredovanje v administratorja na slovenski Wikipediji poteka na podlagi glasovanja uporabnikov, ki imajo za sabo vsaj 50 urejanj in so aktivni vsaj dva meseca.

Največja prednost Wikipedije je obenem njena največja slabost

Vsebina, ki jo ustvarjajo prostovoljci na Wikipediji, je prosta, kar pomeni, da jo lahko vsakdo uporablja v vsak namen, tudi komercialen. Prostost vsebin ščiti licenca Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0, ki temelji na načelu copyleft. Gre za besedno igro in koncept, nasproten copyrightu, ki za razliko od slednjega ne ščiti avtorskih pravic, temveč pravico uporabnika do rabe, razširjanja in spreminjanja vsebine, ki velja, dokler je naveden avtor vsebine in so tudi vsa iz nje izvedena dela na voljo kot prosta vsebina. Težave nastanejo, kadar nekdo načrtno ali slučajno vnaša avtorsko zaščitene članke, ki obveljajo za proste, v resnici pa to niso.

»Ker skupnost deluje na zaupanju, jo je žal z dovolj zvitim delovanjem možno tudi zlorabiti,« pove Polajnar, eden od devetih birokratov na slovenski Wikipediji, na funkciji, ki je še stopničko više od administratorjev. »Ravno pred kratkim smo bili v slovenski Wikipediji predmet zlonamernega 'eksperimenta', ko se je skupina ljudi pod skupnim vzdevkom Feniks lotila namernega vnašanja avtorsko zaščitenih vsebin. Ker je bilo početje spregledano, si je uporabnik z upoštevanjem vseh drugih pravil pridobil kar nekaj ugleda, dokler ni bil zasačen. Po odkritju je bil račun blokiran, začelo pa se je tudi odstranjevanje avtorsko spornih vsebin.«

Katere pa so tiste tematike, ki se najpogosteje brišejo in zaklepajo? »Najbolj so vandalizirane teme, ki so najbolj sporne tudi sicer življenju. Problemi so z drugo svetovno vojno, nekaj tudi z religijo, pa teme, ki so trenutno najbolj v ospredju, tudi članki o estradnikih. Nedavno smo imeli težave pri članku o venetski teoriji nastanka Slovencev,« pove Klemen Kocjančič, ki je na slovenski Wikipediji aktivno prisoten od leta 2004, zanima pa ga predvsem področje vojaške zgodovine.

Klemen in Jernej sta dva od dobrih 71.000 članov slovenske Wikipedije, od katerih pa je aktivnih samo kakšnih 550; trdo jedro, ki napiše večino izmed nekaj več kot sto tisoč člankov, je še manjše, približno 50 ljudi, ki pa se med seboj, razen nekaterih izjem, ne poznajo. »Motiv za sodelovanje najdem predvsem v želji, da bi se določeno znanje dalo na uporabo vsem, še posebej tistim, ki nimajo dostopa do različnih knjig in revij,« pravi Kocjančič, sicer študent teologije.

Ena izmed najbolj pogostih kritik Wikipedije je, da podatkom, ki jih objavljajo anonimneži, preprosto ne moremo zaupati. »To je deloma res, tudi sami se ne jemljemo za povsem zanesljive. Bralcem svetujemo, da uporabljajo članke le kot priročen pregled podatkov, ki jih je treba nato preveriti še v resnih virih. Seveda pa v skupnosti močno spodbujamo navajanje virov v člankih in navedbe v dobrih člankih, h kakršnim težimo, so vedno opremljene z viri,« pravi Polajnar, ki je po poklicu biolog.

Nehigienično lišpanje lastne podobe

Kljub kritikam je primerjava angleške Wikipedije z Encyclopaedio Britannico pokazala, da je odprta spletna enciklopedija praktično tako točna kot njena slovita starejša sestrična. Strokovnjaki za posamezna področja znanosti so leta 2005 natančno preučili in primerjali izbrane članke na enako temo ter v vsaki od enciklopedij našli po štiri resne napake ter še 162 manjših napak v Wikipediji, medtem ko je bilo teh v Britannici 123. Statistično je možnost napake v eni ali drugi torej skoraj enako verjetna.

Zaradi pomanjkanja centralnega nadzora lahko na Wikipediji vsak uporabnik piše o katerikoli temi hoče. To lahko privede do zanimive situacije, ko imate na voljo detajlni pregled vseh likov iz franšize Vojna zvezd, nekatere druge, bolj resne teme pa ostajajo nepokrite – tako imenovane škrbine.

Po drugi strani pa daje tak sistem profitnim organizacijam možnost, da namerno prirejajo članke o sebi. Več takšnih odmevnih primerov je že bilo na angleški Wikipediji. So prisotni tudi v Sloveniji?

»Večja podjetja se tega lotevajo in do neke mere se jih tolerira, čeprav je ustvarjanje članka o samem sebi vsaj nehigienično,« meni Polajnar. »Takšni primeri so Telekom Slovenije, Mobitel in Helios. Bolj sporen je v zadnjem času primer Lafarge. Očitno je, da je članek o Cementarni Trbovlje napisal predstavnik podjetja, saj je sprva negativne odzive v javnosti povsem izpustil. Po opozorilu je sicer dodal omembo nasprotovanja lokalne skupnosti, a ga zrelativiziral na neutemeljen strah ljudi. Žal ni med nami nikogar, ki bi imel vpogled v slovensko gospodarstvo in bi se ukvarjal z uravnoteževanjem tovrstnega promoviranja.«

Bi še sodelovala pri projektu, če bi se jutri na Wikipediji odločili, da bodo začeli služiti z oglasi? »Wikipedija je projekt, katerega glavna usmeritev je nepristranskost, tako da si ne more privoščiti odvisnosti od oglaševalcev,« meni Polajnar. Kocjančič se z njim strinja.

Jimmy Wales se nedvomno zaveda, da sta pripravljenost na prostovoljno pomoč in delovanje sistema prestiža in zaupanja v skupnosti, ki jo je ustvaril, pogojena s tem, da projekt še naprej ostane neprofiten. Samo z vsebinami, katerih nastanek je motiviran izključno z željo po ohranjanju, razširjanju ter dostopnosti celotnega človeškega znanja, bo Wikipedija ostala pomemben igralec tudi v prihodnje. Od tega je odvisno, ali bo ta enciklopedija še vedno relevanten vir informacij za učence z začetka tega članka ali pa zgolj še eno od imen v zgodovinskem učbeniku.