Jorge je od rane mladosti živel le za dve kolesi, saj je že kot štiriletni fantič začel dirkati z minikros motocikli. Dvokolesni šport je v Španiji seveda pisan z veliko začetnico, zatorej ni čudno, da je tudi malce bolj od središč dogajanj oddaljena Palma dala še eno od velikih imen tega velikega športa. Po nekaj osvojenih naslovih je kot desetletnik presedlal na cestnohitrostne dirke in jim ostal zvest do danes. Šel je skozi klasično dirkaško razvojno šolo od najnižjih kategorij do prestola. Povsod, kjer je nastopal, je zmagoval in osvajal naslove prvaka. Le v 125-kubičnem razredu ni postal mednarodni prvak (bil je španski prvak), tam je dirkal med letoma 2002 in 2004. A njegov talent ni ostal neopažen, zato se je lahko že veselil nastopa v 250-kubičnem prvenstvu, kjer mu je šlo veliko bolj od rok. Leta 2006 in 2007 je postal prvak in povsem logično je bilo, da so ga hitro vpoklicali v kraljevi razred motoGP. A veliko bolj nenavadno je bilo, da so ga postavili ob bok bogu dvokolesnega dirkanja Valentinu Rossiju, s katerim nikoli nista navezala kakšnega pristnega stika, vendar se je mladi Španec lahko učil pri pravem mojstru. Odnesel je zelo veliko in na koncu premagal svojega učitelja.
Prva sezona je bila naporna, želje so prehitevale zmožnosti. Po obetavnem začetku se je precej hudo poškodoval in sanj o naslovu prvaka je bilo za sezono 2008 konec. Odpeljal je še nekaj dirk, na motocikel so ga morali dobesedno privezati, da je sploh lahko vozil. Razočaranje je bilo veliko, saj je bil blizu pravi senzaciji, a to je bila sočasno tudi dobra šola. Zaradi različnih znamk pnevmatik z Rossijem ni mogel zelo tesno sodelovati, nastavitve motocikla, način vožnje, strategija, vse je bilo popolnoma drugačno, čeravno sta bila člana iste ekipe. A se je po njem zgledoval pri drugih stvareh.
Rossi je eden od dirkačev, ki odlično obvlada mnenje ljubiteljev tega športa, postreže jim z atraktivnimi vožnjami, zmagami in celim cirkusom ob stezi. Neštete domislice v zmagovalnem krogu, nenavadne izjave v precej polomljeni angleščini, vse to občinstvo ljubi. In Jorge ga je začel posnemati. Omislil si je svoj zaščitni znak, na motocikel nalepil startno številko 99, po zmagah je začel izvajati različne cirkuške točke, žal pa ga posnema tudi pri polomljeni angleščini. A tudi to mu ljubitelji tega športa hitro oprostijo, navsezadnje je zato tam, da obvlada motocikel, ne pa da recitira Hamleta.
Še bolj zavzeto se je lotil vožnje, iz motocikla je v naslednjih dveh letih iztisnil prav vse. V drugi sezoni pri Yamahi je s štirimi zmagami prišel še bliže Rossiju in postal podprvak.
Sezona 2010 pa se ja zanj začela sanjsko. Zmage in zmagovalne stopničke so začele kar deževati, dve dirki pred koncem sezone je nanizal sedem zmag, po razburljivem dvoboju z Rossijem, ki je dodobra razplamtel strasti in pokazal, da ima učenec Lorenzo dovolj učitelja Rossija, pa je na dirki v Maleziji zapečatil letošnjo sezono in postal prvak. Fantiču s Palme so se uresničile najbolj nore želje.
