Tehnološki razvoj je omogočil prehod klasičnih poslovnih informacijskih sistemov v obliko gostujočih aplikacij, dosegljivih prek spleta. Prav tako je ta trend močno prisoten na področju vodenja računovodstva, predvsem na relaciji med računovodskimi servisi in njihovimi strankami.
Računovodski servisi so ključni člen v verigi sodobnega poslovanja, kajti vsi poslovni procesi so tako ali drugače vezani in odvisni od računovodje. Trendi se obračajo predvsem k ekonomičnemu, produktivnemu in hitremu vodenju poslovanja, kar je vodilo do razvoja elektronskega računovodstva, ki omogoča z manj truda opraviti več dela. Opravilo, za katerega ste pred uvedbo e-računovodstva porabili eno uro, je sedaj mogoče opraviti v nekaj minutah. Denimo oddaja bilanc: v klasičnem računovodstvu je bilo treba bilance ročno vnašati v spletni portal AJPES, v sistemu e-računovodstva pa se da bilanco avtomatično izvoziti v obliki obrazca XML. Avtomatizacija računovodstva prihrani toliko časa, da ga nekateri računovodski servisi izkoristijo za razširitev dejavnosti v poslovno svetovanje.
Strokovnjaki podjetja Datalab, ki razvija programske rešitve za računovodstvo, so poudarili: "Pomembna prednost elektronskega poslovanja je prijaznost do okolja. Skeniranje dokumentov, raba spletnih aplikacij in uvedba elektronskega poslovanja vodijo k minimalni porabi papirja - pravzaprav lahko govorimo o brezpapirnem poslovanju. Elektronsko poslovanje pomeni tudi manj potnih stroškov, kar vodi k manjši porabi fosilnih goriv in posledično k zmanjšanju količine avtomobilskih izpuhov."
Klasičen potek dela med podjetjem in računovodskim servisom je bil takšen, da je podjetnik naredil kopije dokumentacije in jih prinesel računovodji. Pri elektronskem računovodstvu podjetnik z optičnim bralnikom digitalizira dokument in ga shrani v podatkovno bazo, do katere dostopata tako podjetje kot računovodja. Dokument je v istem hipu na voljo vsem. Odpadejo stroški kopiranja, transporta in skladiščenja papirjev. Poleg tega je v elektronskih arhivih dokument bistveno lažje najti. Ker imajo vsi pooblaščeni subjekti dostop do iste podatkovne baze - enako kot pri skeniranih dokumentih - ni več podvajanja dela. Ker v tem primeru računovodja porabi manj časa za vnašanje podatkov, se lahko bolj posveti analiziranju in svetovanju.
V Sloveniji imamo razvit standard popolnoma elektronske izmenjave dokumentov med podjetji, imenovan eSlog. Razvili so ga strokovnjaki gospodarske zbornice. Omogoča enovito izmenjavo dokumentov med podjetji. Če dobavitelj lahko pošilja dokumente v tem formatu, jih računovodja neposredno prevzame. Tako odpade tudi vnos prejetega računa. Davčne knjige lahko oddajamo v elektronski obliki na dan poročanja. Računovodja jih pripravi in preveri ter avtomatsko pripravi davčni obrazec. Tega program digitalno podpiše in pošlje na davčni urad.
