"Fantje so dejansko presegli same sebe. Taktično so zares peljali, kot je treba," je vse po vrsti hvalil slovenski selektor Martin Hvastija. Razen odstopa Boruta Božiča v že uvodnem krogu v Geelongu ter opravljeni nalogi Kristjana Korena je imela Slovenija še po 200 kilometrih v ospredju sicer iz kroga v krog bolj selektivne skupine še vedno pet kolesarjev z zamejcem Petrom Wrolichom vred (66. mesto). Gorazd Štangelj je bil v večji ubežni skupini, kjer so imeli prevlado Italijani (Nibali, Pozatto, Visconti) in Belgijci z Gilbertom. Ko so Španci in Rusi to izničili, sta glavnino dela povsem na čelu naredila Jure Kocjan (48. mesto) in znova neutrudni Štangelj.

Najstarejši mož na dirki in z enajstim nastopom še rekorder povrh je razkril, da so si pozorno ogledali razplet dirke "dečkov", kot je poimenoval mlajše člane in dekleta (Polona Batagelj je dosanjala cilj na 44. mestu), in po njihovem vzorcu kot strateg na cesti predvidel razplet precej daljše dirke elite. "Pri obeh kategorijah so se napadi vrstili ves dan, na koncu je odločal sprint manjše skupine. Tudi zato smo vseskozi delali za to, da je to edini scenarij tudi za nas. Ko smo izgubili Božiča, smo delali za Boleta. In nismo se zmotili," je še eno svetovno prvenstvo videl Gorazd Štangelj (44. mesto). O homogenosti ekipe je govoril v superlativih.

Poleg Simona Špilaka (31. mesto) je v zadnjem petnajstkilometrskem krogu z dvema klancema, podobnima severnim spomladanskim klasikam, delo vrhunsko opravil Jani Brajkovič. Mala skupina je le po njegovi zaslugi ujela prvega favorita Belgijca Philipa Gilberta ter skupinico zasledovalcev z branilcem naslova Evansom, nosilcem kolajne Kolobnevom, Schleckom in Moerenhoutom, ki se je odlepila na zadnjem klancu. Z Dancem Sorensenom je bil lokomotiva sprinterske skupine. V zadnjih treh kilometrih je bil skupaj z Rusom Gusovom in Nizozemcem Terpstro že pred skupino. Le 900 metrov je manjkalo in trojica bi si lahko sama razdelila kolajne.

"V tak čudež nisem verjel," je to možnost takoj zavrnil Jani Brajkovič in nadaljeval: "Vedel sem, da bo sprint manjše skupine. Moje delo je bilo pomagati. Zato sem pokril napade Gilberta in Guseva. Vesel in ponosen sem, da sem za ekipo naredil največ, kot sem lahko. Zjutraj pred startom sem se počutil zelo slabo, nisem si mislil, da bom sploh v cilju, a se je na koncu vse obrnilo drugače."

Thor Hushovd in oba nosilca kolajn, Danec Matti Breshel in domačin Allan Davis, vsi iz druge vrste favoritov, se Brajkoviču lahko prav vsak posebej zahvali. Thor še posebno, saj sta bila ob njem na startu le kolega Boasson Hagen in Kristoff. Izkoriščal je pač delo velikih. "Kar ne dojamem, da sem zmagal na svetovnem prvenstvu. To so sanje. Nimam besed," so bile prve besede medveda iz Grimstada, kot kličejo 32-letnika. "Šele po dirki mlajših članov smo nekako verjeli, da bo dirka tudi za nas sprinterje. No, ne povsem klasične sprinterje. Večino zmag sem pač dosegel, ko je bilo tudi nekaj klanca. V tej majici, ki je bolj vredna od zelene na Touru, bom užival vsak dan te zime. Imel in izkoristil sem priložnost, ki se morda nikoli več ne bo ponovila," je pristavil mavrični bog kolesarstva, ki zdaj sanja, da bo v mavrični majici zmagal še na klasiki Pariz-Roubaix.