George Cockcroft s psevdonimom Luke Rhinehart je svoj kultni roman Mož na kocki napisal leta 1971. Njegova parola, "kdor koli je lahko kdor koli", lepo ponazarja radikalno izpeljavo (ki jo opravi na nekoliko karikiran način) koncepta fluidne postmoderne identitete, ki določa sodobnega posameznika. Prevedeno: danes sem spoštovan družinski človek, jutri pa psihopat, posiljevalec, platonski ljubimec, grozeči oče, norček v spodnjih gatah... Možnosti je neskončno, zakaj bi se omejevali? Zaradi odgovornosti do drugih? Neeee. Po štiridesetih letih je Mož na kocki še vedno intrigantna knjiga, ki bo danes zvečer na ogled tudi v živi različici: z istoimensko uprizoritvijo namreč na mednarodni festival Ex Ponto prihaja Viktor Bodó, uspešen madžarski režiser in igralec, ki smo ga leta 2006 na istem festivalu videli s predstavo Zlomljeninizbrisan. Moža na kocki bo predstavil skupaj s svojo skupino Ladijska družba Sputnik.

Roman Mož na kocki je napisan v prvi osebi in v dobri meri zgrajen na protagonistovih notranjih premislekih, načrtih in ciničnih komentarjih, ki njegovo "notranjo" podobo ločijo od tiste, ki jo prikazuje drugim. Ali se da takšno vsebino sploh prenesti v gledališko govorico?

Zelo težko. Če sem iskren, se tega sploh ne da narediti. S podobnimi težavami sem se že srečal pri Kafkovem Gradu, ki ga nikakor nisem mogel prirediti tako, kot sem si želel. Na koncu sem se moral sprijazniti s tem, da se tistega, kar omogočajo romani notranje govorice osebe, brezmejnih podrobnosti in možnosti individualnega branja - preprosto ne da prenesti v gledališče.

Pri priredbi Moža na kocki smo zato v besedilu poiskali teme, ki odražajo naše sporočilo, in nato določili junake in situacije, ki najbolje opisujejo protagonistovo zgodbo. Ugotovili smo, da so Rhinehartovi dialogi za gledališče povsem neuporabni, saj je vrednost njegovega pisanja predvsem v slogu pripovedovanja in tega, kot rečeno, nismo mogli ohraniti. Zato je dialoge za uprizoritev napisal naš sodelavec Andras Vinnai, predloga pa je prisotna skozi tematski fokus in junake.

Ste morda med procesom dela stopili tudi v stik z avtorjem romana?

Ne, nikoli nisem pomislil na to, čeprav bi utegnilo biti koristno. Pri zasnovi predstave ga pač nismo potrebovali, saj smo že imeli njegov "dnevnik" oziroma roman. Vprašanje, koliko ta knjiga temelji na resničnih in koliko na izmišljenih dogodkih, ni bilo pomembno, čeprav lahko vsak bralec začuti, da gre vsaj delno za avtobiografsko besedilo. Sam bi ga najbolje opisal kot vajo v slogu, kjer se pripovedovanje o osebnih izkušnjah premeša s komičnimi pretiravanji.

Moža na kocki lahko beremo tudi kot satiro na temo psihoanalitikov in njihovega dela. So ti elementi prisotni v uprizoritvi?

Da, tudi pri predstavi obstajajo določeni namigi na to, toda osredotočili smo se bolj na druge reči. Prevprašujemo na primer koncepte svobode, smisla življenja, izginevanja sreče ter pričakovanj, ki nam jih vsiljuje družba in so zaradi tega smrtno dolgočasna, idiotska in okrutna.

Luke Rhinehart oziroma George Cockcroft je, preden je napisal knjigo, dejansko nekaj časa preživel kot "mož na kocki". Ste tudi sami preizkusili takšno življenjsko prakso?

Seveda sem. Bilo bi precej čudno, če ne bi. In to je težka igra. Iskreno jo priporočam tudi drugim, toda potem morate narediti pravo rekonstrukcijo lastnega življenja. Seveda ste spet odvisni od izbir, ki jih sami ponudite kocki, toda s časom dobite tendenco, da si nastavljate vse nevarnejše in nevarnejše opcije.

Mož na kocki je požel močne odzive, pri nekaterih je povzročil precejšnje moralno zgražanje. Ste tudi vi kaj razmišljali o morebitni amoralnosti tega dela?

Ne bi rekel, da je knjiga sama po sebi amoralna. Kontroverze, ki jih je povzročila, namreč ne izhajajo iz kake družbene občutljivosti, temveč iz nasilnih in pornografskih vsebin, ki se pojavljajo v določenih epizodah.

Tako znotraj vaše skupine kot v drugih projektih ste gledališki ali filmski režiser pa še igralec po vrhu. Kako kombinirate vse naštete zadolžitve? Ali kdaj vržete kocko?

Omenjenih vlog nikoli ne prepletam namenoma, one soobstajajo in se dopolnjujejo. Trenutno največ režiram. Kocko sem pa skril. Zdaj lahko preizkusim katero koli odločitev v svojem življenju, ne da bi vrgel kocko, in s tem sem precej zadovoljen.