Čeprav vlada med prebivalci splošno prepričanje, da je Šrot v vseh teh letih tretje največje slovensko mesto utrdil na slovenskem zemljevidu močnih ter uspešnih mest in so prepričani v njegov vnovični uspeh, po drugi strani nekateri meščani in meščanke menijo, da je čas za nov obraz, in so do smeri razvoja mesta kritični.

Ti imajo možnost izbirati med močnimi protikandidati, med drugim Andrejo Rihter (SD), poslanko v državnem zboru, ki je na minulih državnozborskih volitvah Šrota že premagala. V najverjetnejšem drugem volilnem krogu pa bi se lahko Šrot znašel v ringu še z eno žensko, in sicer zdravnico Jano Govc Eržen (LDS), direktorjem poklicne gasilske enote Jankom Požežnikom (SDS), ki se je v kandidaturo odločno podal prvi, in ne nazadnje Brankom Lobnikarjem, podpredsednikom stranke Zares, ki poudarja, da Celje nujno potrebuje novo strategijo razvoja.

Zelo uspešna pri črpanju evropskih sredstev

Spomnimo, da je Šrot na zadnjih županskih volitvah prepričljivo premagal konkurenco, saj je dobil kar 78,44 odstotka vseh glasov volilcev. "Moja odločitev je logična, saj župansko funkcijo opravljam že 12 let. Upam, da nisem edini, ki ocenjujem, da to funkcijo opravljam dobro in po svojih najboljših močeh. V teh letih imamo v Celju resnično kaj pokazati, zato upam, da bodo naše delo tako ocenili tudi volilke in volilci," je Šrot komentiral svojo kandidaturo in ocenil svoj zadnji mandat kot najuspešnejši. Da je mestna občina Celje najuspešnejša slovenska občina pri črpanju sredstev iz sklada EU, govorijo podatki, da je bilo uresničenih za več kot 100 milijonov evrov naložb, pri čemer je bila nekaj več kot polovica evropskih nepovratnih sredstev.

V Celju so med drugim dokončali regionalni center za ravnanje z odpadki, zgradili toplarno, novo osnovno šolo na Polulah, zgradili moderno mestno knjižnico in novo tržnico, okoli katere so se sicer kresala mnenja o njeni estetski podobi in funkcionalnosti. Pod Šrotovo vladavino so uredili tudi pešpoti okoli Šmartinskega jezera, skoraj povsem dokončali obnovo Starega gradu, sredi avgusta so slovesno odprli obnovljen Friderikov stolp, ki pomeni tudi tretjo in zadnjo fazo projekta Celjski včeraj in jutri: Stari grad v obdobju 2007-2010. Eno najlepših znamenitosti na Slovenskem je samo lani obiskalo več kot 70.000 ljudi.

Med načrti, ki jih ima dosedanji župan Bojan Šrot ob morebitni izvolitvi v naslednjem mandatu, je ureditev starega mestnega jedra. Prav vrnitev življenja iz obrobja, kjer se bohotijo nakupovalna središča in stadion, v središče mesta je krepak zalogaj in naloga, s katero se bo moral spopasti novoizvoljeni župan. To si že dolgo želijo tudi prebivalci, saj v mestu, kot radi poudarjajo, ni mogoče dobiti navadnega vijaka, na novo odprte trgovine in gostinski lokali pa se zaradi visokih najemnin mesečno zapirajo.

Sive lise mesta čakajo na uresničitev

Mlad in kreativen umetniški potencial, ki samotno životari za zidovi umetniške četrti, je prav tako ena zapostavljenih možnosti, njihove ideje in znanje bi mesto namreč lahko s pridom izkoristilo. Sicer pa na občini čakajo že pripravljeni projekti in sredstva evropskega sklada, da bi jedru povrnili blišč, ki ga je nekoč že imelo. Ureditev prometnega kaosa bi k temu brez dvoma pomembno pripomogla. Narediti mladim, turistom, mladim družinam, študentom in z boljšimi zaposlitvenimi možnostmi vsem ljudem prijazno mesto je le nekaj trših orehov za zmagovalca.

Ne gre pa pozabiti na varnost mesta pred poplavami. To je že več kot desetletje ena pomembnejših predvolilnih tem. Ob zadnjih poplavah so se zato občani zbrali v civilni pobudi, ker sta tako uradna politika kot tudi stroka za rešitev problema naredili bore malo. "Občina je pripravila dokumentacijo za pridobitev kohezijskih sredstev iz EU, vendar od države ni prave podpore. Res je, da bi tudi občina lahko več naredila za vsaj delno izboljšanje poplavne varnosti Celja, zlasti Ostrožnega," pogosto poudarja ustanoviteljica IC Irenca Pustovrh in ob tem dodaja, da bi župan lahko z njimi sodeloval v skupnih prizadevanjih za izboljšanje kakovosti življenja Celjanov, ne pa da jih ignorira in jim kljubuje.

Čeprav je celjski župan Bojan Šrot pred mesecem dni zatrdil, da je občina pripravljena založiti denar namesto države, v civilni pobudi o tem dvomijo. Ali ni prave volje, morda ni znanja, gotovo manjka denarja, se zavedajo občani in občanke, ob čemer pa čutijo strah, "da kandidati niti sami ne verjamejo, da je Celje mogoče zaščititi pred poplavami". Ali je tako, bo znano kmalu, če ne prej, pred naslednjimi lokalnimi volitvami.