Objavljenih je tudi vseh pet kolesarjev, doslej kaznovanih (De Bonis, Colom, Caucchioli, Serrano, Lobato) zaradi nenormalnih vrednosti v biološkem potnem listu. Tako kot so 3. maja objavili, da je Valjavec sumljiv. Enakega sporočila za medije o tem, da je oproščen sumov, pa očitno ne bo dočakal.

Prav ta dvoličnost jasno kaže, kako dela UCI. V korist športnikov zagotovo ne. UCI se sicer še lahko pritoži na Mednarodno športno razsodišče CAS in se izgovarja, da postopek še ni končan, vendar to ne opravičuje njegovih dejanj. Lahko bi objavil vsaj to, da Tadej Valjavec lahko dirka. Valjavec se prav nič ne boji, da bi morda pred CAS izgubil. Na podlagi dejstev, ki jih je zbral s pomočjo svetovalcev, lahko prepriča tudi laike. Že samo to, da v formulah pričakovanih krvnih vrednosti za Valjavca niso želeli upoštevati simulirane nadmorske višine "Tibeta", v kateri Valjavec spi pri višinskem treningu, ampak le Pokljuko in 1300 metrov, pove vse. Če ne bi dr. Maja Pohar Perme, strokovnjakinja za medicinsko statistiko, razvila in razkrila formule, s katero UCI išče nenormalnosti, bi Valjo že lahko delil usodo Pellizottija in druščine. Šlo pa je zelo na tesno s časom. Vedno so dokumentacijo od UCI dobivali zadnje minute pred obravnavo.

Bistvo primera Valjavec pa je drugje. Oprostitev sumov ni pomembna samo za Valjavca in njegove bližnje, za katere je konec hudih travm, ki jih obtožbe o dopingu za športnike z njegovo strogo antidopinško držo zagotovo povzročajo. Primer Valjavec je lahko vzorčni primer za druge. Kolesar je po načrtni analizi svojega primera, ki mimogrede za vsakega od 21 vzetih vzorcev, ki so predmet analize za biološki potni list, obsega kar 36 strani dokumentacije, prepričan, da bi glede na izvide lahko rešil še kakšno uganko, ne samo svoje. Vendar UCI na to ni bil pripravljen kljub zahtevi po objavi nekaterih podatkov vsaj za statistični vzorec. Niti takih, ki bi razčistil nekatere primere iz zgodovine. Seveda bi bili ugodni za omadeževane kolesarje. Tudi tiste, ki so jih denimo s previsoko vrednostjo hematokrita z dirk predčasno pošiljali domov. Tudi nekaj Slovencev. Za UCI je to seveda nezaželeno.

Valjavec jasno pove, da je sistem biološkega potnega lista prinesel zelo veliko dobrega po tekmovalni plati. Vendar se strokovnjaki, ki jih najema UCI, še vedno učijo. Valjavec je opozoril še na en vidik. Povsem življenjski. Biološki potni list je tako dobra zadeva, da bi lahko učinkovito odkrivali morebitne zdravstvene težave športnikov. Valjavec opozarja, da bi ga dober zdravnik na podlagi izsledkov biološkega potnega lista že pred letom lahko opozoril na zdravstvene težave. Vendar so ga prej raje osramotili. Šele pri iskanju vzrokov nenormalnih vrednosti je dobil diagnozo. Težave so bile že zelo hude. "Zdravnik je dejal, da sem imel vse pogoje za raka na želodcu," je razkril. Vendar je to le delček njegove zgodbe. Kako nemočen je posameznik v sistemu UCI, razkrivajo nekateri drugi, še bolj tragični primeri.