Medijski mogotec Rupert Murdoch je maja lani zlovešče napovedal konec dobe brezplačnega interneta in hkrati naznanil namero svoje medijske korporacije News Corporation, da bo v letu dni uporabnikom svojih spletnih časopisov začela zaračunavati dostop do vsebin. News Corp. ima med drugim v lasti Times, Sunday Times, Sun in News of the World v Veliki Britaniji ter New York Post in Wall Street Journal v ZDA. Trenutno so vse njihove vsebine z izjemo člankov Wall Street Journala spletnim uporabnikom dostopne brezplačno.
Avgusta, ko je njegova korporacija objavila rezultate prvega polletja, je Murdoch ponovno poudaril potrebo po dodatnih prihodkih, saj je imela News Corporation predvsem zaradi izgube spletnih oglaševalcev, ki igrajo v poslovnem modelu spletnih medijev odločilno vlogo, v prvih šestih mesecih lanskega leta 3,4 milijarde dolarjev izgube. Da bo ideja delovala, pa je utemeljil na primeru časnika Wall Street Journal, ki že zdaj zaračunava dostop do svojih vsebin. Ta je v zadnjem obdobju pridobil večje število novih spletnih naročnikov in izgubil le malo naročnikov tiskane izdaje, medtem ko so drugi ameriški časopisi, ki dostop do svojih spletnih vsebin omogočajo brezplačno, utrpeli visoke padce branosti tiskanih izdaj.
"Kakovostno novinarstvo ni poceni in industrija, ki svoje vsebine razdeljuje brezplačno, si pravzaprav spodkopava možnosti, da bi producirala dobro novinarstvo," je poudaril Murdoch. "Digitalna revolucija je odprla številne nove in poceni načine distribucije, toda to ne pomeni, da je vsebina zastonj."
Murdoch več podrobnosti takrat ni razkril, napovedal je le začetek eksperimenta za poletje 2010, mnogi strokovnjaki pa se vse odtlej sprašujejo, ali je na tak način sploh mogoče priti do konkretnih zaslužkov.
Kdo bi plačeval in za kaj?
Največje tveganje pri poslovnem modelu zaračunavanja dostopa do spletnih vsebin so na eni strani spletni uporabniki, ki so se na brezplačne medijske vsebine enostavno rečeno navadili in bi še vedno iskali načine, kako do njih priti zastonj, na drugi strani pa spletni oglaševalci, ki bi zaradi izgube širokega dometa potrošnikov ob zaprtju dostopa do teh strani drastično skrčili svoje prispevke za oglase, ki jih plačujejo glede na obisk strani. Poleg tega so cene tiskanih izdaj trenutno precej nizke, kar omejuje tudi morebitno ceno novic na spletu.
Medijski analitiki menijo, da si zaračunavanje spletnih vsebin lažje privoščijo predvsem časopisi s poslovnimi novicami zaradi strogo specializiranih informacij, ki jih objavljajo, ter uveljavljeni mediji z ekskluzivnimi zgodbami večjega pomena. Tukaj se pojavi še težava zaradi specifičnega modela zaračunavanja vsebin, ki je sicer primeren za Wall Street Journal, za večino drugih medijev Murdochove korporacije pa ne. Omenjeni časnik ponuja poslovne vsebine in ima široko bazo uporabnikov, ki že zdaj plačujejo naročnino. Pri drugih medijih, ki kot ekskluzivne vsebine ponujajo predvsem fotografije, videe in rumene novice, pa bi bilo primerneje uvesti sistem "mikroplačevanja" oziroma sprotnega plačevanja posameznih vsebin. Takšna sta na primer britanska tabloida Sun in News of the World. Vprašanje pa je, kdo bi plačeval in kako pošteno bi bilo sploh zahtevati plačilo tudi za vse druge vsebine, ki jih posredujejo tiskovne agencije. Te so dostopne v večini medijev in blogov ter predstavljajo tudi glavnino novic na spletu.
Murdoch se je ob zaklepanju svojih spletnih vsebin znašel tudi pred težavo Googlovega indeksiranja člankov. Wall Street Journal že zdaj na spletu omogoča le delen dostop do svojih vsebin, če pa naslov posameznega članka skopiramo v Googlov iskalnik, pod prvim zadetkom v kategoriji "Novice" najdemo prav to besedilo - v celoti in brezplačno.
Murdoch je že večkrat glasno kritiziral Google in njegov vpliv na časopisno industrijo ter se pritoževal nad tem, da mu iskalnik ne plačuje za indeksiranje vsebin njegovega medijskega imperija. Dolgo je ostalo le pri tem, novembra lani pa je šel še korak dlje in zagrozil, da bo vse plačljive vsebine svojih medijev umaknil iz Googlovega iskalnika. Tega je označil za enega od spletnih plagiatorjev, ki meni nič, tebi nič ukradejo in objavijo vsebine drugih spletnih ponudnikov. Prepričan je, da naključni obiskovalci njihovih strani, ki nanje "zaidejo" prek Googlovih povezav, nimajo večje vrednosti za spletne oglaševalce, in pravi, da bi sam raje videl manjše število uporabnikov, ki bi za vsebine plačevali. Tej izjavi so mnogi očitali neverjetno kratkovidnost.
Eksperiment se je začel ...
Čeprav so mnogi pričakovali večmesečno zamudo z začetkom izvajanja načrta, je konec letošnjega marca prišla napoved, da se s prvim junijem poslovni model plačevanja spletnih medijskih vsebin širi na dva velika britanska časopisa medijskega imperija News Corporation Times in Sunday Times. Časopisa bosta tako prva na Otoku, ki svojih spletnih vsebin ne bosta več ponujala brezplačno.
Britanske uporabnike bo naročnina stala funt na dan, kolikor stane tudi dnevna izdaja časopisa, s tem pa bodo imeli 24 ur dostop do obeh spletnih naslovov. Za 2 funta, kolikor znaša cena tiskane izdaje nedeljskega Sunday Timesa, pa bosta spletni strani naročnikom dostopni ves teden. Naročniki tiskanih izdaj bodo imeli brezplačen dostop do spletnih novic. Za tuje uporabnike bo spletna naročnina nekoliko višja - 2 dolarja ali evro in pol na dan oziroma 4 dolarje ali 3 evre na teden. Časopisa, po novem dostopna na naslovih thetimes.co.uk in thesundaytimes.co.uk., sta že napovedala, da bosta naročnikom za njihov denar ponudila več interaktivnih vsebin.
Kmalu naj bi sledilo tudi zaklepanje vsebin britanskega Suna, časopisa z največjo naklado na Otoku, in News of the World, ki sta prav tako v lasti News Corporation Murdoch pa je ob tem napovedal še, da bo uvedbi plačevanja spletnih novic sledil tudi umik teh vsebin iz Googlovega iskalnega indeksa. Mnogi o tem sicer dvomijo, predvsem zato, ker Murdoch še vedno ni uresničil napovedi, da bo iz iskalnika umaknil vsebine Wall Street Journala, ki je plačljiv že dalj časa.
Spletni uporabniki nad Murdochovo idejo niso najbolj navdušeni. Poudarjajo, da lahko informacije poiščejo pri drugih ponudnikih, ki ostajajo pri starem poslovnem modelu oglaševanja in svojih spletnih vsebin ne zaračunavajo. Murdoch samozavestno vztraja, da bodo njegovi mediji preprosto ponujali boljše vsebine in z njimi privabili uporabnike. Poleg tega seveda računa, da bodo modelu plačevanja spletnih novic sledili tudi drugi spletni mediji, kar bi uporabnikom močno skrčilo možnosti, da do iskanih vsebin nekako vendarle pridejo zastonj.
Trenutno so spletne vsebine plačljive na primer pri ameriških Wall Street Journalu in Newsdayu ter britanskem Financial Timesu. Konec brezplačnih vsebin je napovedal tudi New York Times, ki se mu zaračunavanje spletnih novic v preteklosti sicer ni najbolje izšlo, a se je očitno odločil poskusiti znova. Britanski Guardian bo uvedel mesečne naročnine za svoje bralce na Applovih multimedijskih napravah. Daily Mail, katerega spletna stran je v Veliki Britaniji na prvem mestu po številu obiskov, bo za začetek z zanimanjem spremljal odzive Timesovih uporabnikov. Če bodo poslovni rezultati dobri, se je karavani plačljivih spletnih medijev pripravljen pridružiti.
