Pričakovali bi, da se sodni spor za zemljišče, katerega del je celo že pristal v lasti Merkurja, vleče že vsaj desetletje, a ni tako, saj je mestna občina tožbo vložila šele junija 2008. Prav na to opozarja predsednik TK Bonifacija Silvo Svete, ki meni, da ne bi bilo prav, če bi sodišče oškodovalo klub, ki je na povsem rekreativni in neprofitni ravni, in zemljišče prisodilo občini, ki v kompleks nikoli ni vlagala. "Vendar v vsakem primeru menim, da imamo vse argumente za zmago v sodnem sporu, nenazadnje smo že več kot deset let vpisani v zemljiško knjigo," še pravi Svete.

Na vprašanje, zakaj so tožbo vložili šele deset let po sklenitvi pogodbe o prenosu lastništva na teniško društvo, na Mestni občini Ljubljana ne odgovarjajo, sklepamo pa lahko, da gre samo za še eno v vrsti zgodb o kaotični evidenci občinskih zemljišč, ki jim na magistratu ponovno želijo enkrat za vselej narediti konec. Zalogaj problematičnih parcel je kljub temu, da se o težavah z občinsko evidenco nepremičnin na glas govori že vsaj deset let, še vedno izjemen, saj na oddelku za ravnanje z nepremičninami ocenjujejo, da bi morali pregledati okoli 115.000 parcel.

To pa bo namesto občinskega oddelka očitno v petih letih morala storiti zasebna družba, ki jo bo mestna občina izbrala na razpisu. Kot pojasnjujejo na oddelku za ravnanje z nepremičninami, bodo koncesionarja plačali na podlagi tarif za vsako storitev posebej in glede na rezultate dopolnitve evidenc, kar bodo natančno opredelili v pogodbi. Kot lahko preberemo v dokončnem predlogu sklepov o javno-zasebnem partnerstvu za projekt ureditve evidenc, so na mestni občini opustili prvotno idejo, da bi koncesionar prejemal določen odstotek realiziranih kupnin od prodaje na novo evidentiranih občinskih zemljišč. Kljub temu cilj, da se projekt ureditve evidenc financira iz prilivov od prodaje na novo evidentiranih zemljišč, ostaja, saj si bo občina v koncesijski pogodbi zagotovila možnost prekinitve pogodbe, če se bo med izvajanjem projekta izkazalo, da ne bo evidentiranega dovolj premoženja.

Kot so nam povedali na oddelku za ravnanje z nepremičninami, bodo za prodajo prišla v poštev predvsem manjša nezazidljiva zemljišča, ki bi recimo zaokrožila sosednjo gradbeno parcelo. Sicer pa je bistvo projekta ureditve evidenc predvsem evidenca javnega dobra in javnih površin, kot so ceste, pločniki, zelenice, parki in otroška igrišča. Na podlagi popisa naj bi Mestna občina Ljubljana tudi dejavnejše pristopila k razreševanju problema pripadajočih zemljišč v posameznih stanovanjskih soseskah, kjer je po nekaterih ocenah od 50 do 70 odstotkov parcel še vedno zemljiškoknjižno neurejenih.