Falcone bi nekaj dni kasneje moral postati državni tožilec s posebnim mandatom za boj proti mafiji. Pripravljal je reforme, nameraval je, tako kot že poprej v Palermu, reorganizirati preiskovalno delo, z mafijo se je nameraval spopasti na nacionalnem nivoju. Nekaj mesecev kasneje je zletel v zrak še Paolo Borsellino, tožilec in Falconejev najtesnejši sodelavec, ki bi v Rimu moral prevzeti funkcijo, zaradi katere je pred njim umrl njegov prijatelj.

Drama se je odvijala že dan prej

Falconeju so smrtno obsodbo izrekli že tri leta pred atentatom. Leta 1989 so v Addauri, majhnemu letoviškemu kraju v bližini Palerma, na obali vile, ki jo je vsako poletje najel Falcone, razkrili eksploziv, ki naj bi umoril slovitega tožilca. Eksploziv so razkrili 21. junija dopoldan in ga z velikim pompom pred televizijskimi kamerami deaktivirali. Uradna preiskava je zaključila, da je eksploziv nastavila mafija: dva potapljača naj bi se vili približala z morske strani ter nekaj metrov stran od bivališča postavila 56 palic močnega eksploziva.

Po najnovejših indicih, ki bodo v teh dnevih objavljeni v knjigi (o njih že nekaj časa preiskuje tožilstvo v Palermu, preiskavo pa je odprla tudi posebna parlamentarna komisija), pa so dogodki v Addauri potekali drugače, kot jih je pred dvajsetimi leti prikazala državna televizija. V resnici se je drama poskusa atentata zgodila dan pred tem, ko sta atentat na Falconeja preprečila potapljača, ki ju je uradna preiskava proglasila za morilca in člana mafije. Kot zdaj vemo, sta bila potapljača agenta in sodelavca tajne službe Sisde, ukvarjala pa sta se s pregonom mafijskih ubežnikov. Nino Agostino in Emanuele Piazza sta dan pred pompoznim razkritjem poskusa atentata na Falconeja demontirala eksploziv, ki ga je na plažo pred vilo postavila mafija, skupaj z nekaterimi agenti tajnih služb. Predstava o demontaži eksploziva pred Falconejevo vilo naslednji dan je bila zrežirana.

Agostina in njegovo ženo so avgusta istega leta ubili na njunem domu. Takoj po uboju, ki je bil insciniran kot mafijski, so v hišo prišli preiskovalci in tajni agentje. Iskali so predvsem dokumente, dokaze, ki jih je Agostino zbral o tem, da nekateri agentje policije v Palermu sodelujejo z mafijo. O tem dejstvu so pričali tudi nekateri skesanci mafije. S površja zemlje so izginili tudi oni. Ubit pa je bil tudi agent Piazza, ki ga je mafija zvabila v past in ga zadavila. V obeh primerih so tajne službe dolga leta skušale dokazati, da gre za uboja z motivom strasti. Piazzi in Agostinu so nameščali zgodbe o tajnih ljubicah in ljubosumju.

Na lovu za agentom

"Gre za preizkušeno metodo, ki jo običajno uporablja mafija. S tajnimi ljubimci in zgodbami o umorih zaradi strasti poskušajo diskreditirati žrtve," je v nekem intervjuju o razkriti spletki izpred 20 let dejal Pietro Grasso, državni tožilec za boj proti mafiji. Grasso trdi, da je tudi Falcone o neuspelem atentatu podal svojo interpretacijo dogodkov, v kateri je opozarjal na osebe, ki niso ustrezale profilu mafijcev, in jih opisal. Falcone je v izjavi za preiskovalce dejal, da je očitno šlo za zelo prefinjeno režijo poskusa atentata. Agostina je označil kot agenta, ki mu je rešil življenje, trdi tožilec Grasso, in potrdil, da v Palermu preiskujejo vzroke smrti obeh agentov. Predvsem pa policija in preiskovalci ne dvomijo več o tem, da je del italijanskih tajnih služb aktivno sodeloval v pripravi in izvrševanju atentatov na oba tožilca, ki sta se pred 20 leti zelo približala razkritju povezave med mafijo in državo. Da bi nadaljevali delo Falconeja in Borsellina, so se preiskovalci zdaj podali v lov za agentom, ki je bil prisoten v vrsti atentatov in umorov, ki so jih pred časom pripisovali izključno mafiji.