Na »La Doyenne – stari dami«, kot imenujejo leta 1892 rojeno najstarejšo med uglednimi klasikami, je posebne pohvale dobil njegov vodonosec Gorazd Štangelj. Ko se je na vzponu na Cote de la Roche, 20 kilometrov pred ciljem, Vino odpeljal naprej s Alexandrom Kolobnevom (Katjuša), je bilo njegovo delo pomočnik že opravljeno. Ob Albertu Contadorju (10. mesto) je bil s 57. mestom vseeno tretji mož Astane v cilju, glede na status tako prvi pomočnik in eden najzaslužnejših za slavje vrstnika. »Lep dan je za nami. Mi pomočniki smo dobro delali že prej, okoli 50 kilometrov pred ciljem smo opravili veliko dela, da sta Vino in Contador ostala spredaj. Drugim je za konec zmanjkalo, sam pa sem do vzpona Roche še potegnil Vinokourova naprej. Vedel sem, da tam čez s prvimi ne morem priti,« je 37-letni Novomeščan opisal pomoč.

Kaj je bilo ključno pred vzponom Roche?

Spredaj praktično ni bilo več pomočnikov, edino Gilbert iz Omega Pharma jih je še imel. Ker so se začeli skoki, sem zapeljal na čelo in z enakomernim ritmom preprečil presenečenja, da je Vino začel spredaj. Sicer sem imel že nekaj krčev, bil je pač prvi vroči dan. Tudi teh 260 kilometrov se pozna.

Ker je zmagal klubski kapetan in še vrstnik povrhu, je to lep dan za vas?

Da, vrstnik je, letnik 1973. To marsikaj pove, poznate pregovor o vinu. Ta, ki zdaj sedi zraven na poti na letališče (Vinokourov), je bil seveda zelo vesel zmage, druge po letu 2005 v Liegu. Nam se je posebej zahvalil. Zmaga je veliko vredna, saj je ostalo le osem velikih klasik, dve je dobil Cancellara. Ekip je 18. Še v Franciji kaj naredimo, pa bo...

Še prej pa ste na seznamu za italijanski Giro?

Sem. Ta zraven mene (Vinokourov) me hoče v ekipi. On je praktično lastnik ekipe. Še bolj si želim, da bi šel s »ta malim Špancem« (Alberto Conador) na Tour. Če me izberejo, bom na Giru deset, dvanajst dni. Do zdaj sem bil večino dirk z njim in mi dobro kaže. Res je redko, toda danes sta vozila skupaj in bosta tudi na Touru. Dobro se razumeta. Ne samo zato, ker je prvi praktično lastnik, od drugega pa je odvisno vse drugo in po njegovi zaslugi vozimo Giro ter Tour. Prijateljstva ne igrata.

Okrog vas so bili v cilju Pellizotti, Menčov, Kreuziger, Fuglsang, Miholjević. Res ste bili močni.

Zelo sem zadovoljen. Če mi ne bi bilo treba opravljati garaških del, bi bil med 10. in 15. mestom. A teh rezultatov ne potrebujem. Za to mi ne bi nihče čestital. Če bi bil v manjši ekipi, bi pač lovil le drobtinice pozornosti, tako pa je moj posel povsem drug. To delam že dolga leta, to cenijo in to je moje delo, za katerega sem plačan.