Ko smo ravnatelja ljubljanske Drame Iva Bana vprašali, ali se mu zdi, da je bila njegova "komercialna" poteza vendarle na neki način neprimerna, je odvrnil, da mora Drama "47 odstotkov sredstev za programske materialne stroške pridobiti iz lastnih virov, oddaja prostorov pa je eden od zakonitih načinov za pridobivanje teh sredstev". Iz odgovora lahko sklepamo, da ravnatelj ne dvomi v svojo poslovno odločitev, četudi po neuradnih podatkih (šlo naj bi za okoli 30.000 evrov in nekaj oglasnega prostora) ni navrgla pretiranega zaslužka. Uradne informacije nismo dobili, ker so nam v Drami zagotovili, da gre za poslovno skrivnost. Dejstvo je sicer, da ministrstvo za kulturo v imenu države kot ustanoviteljice od ljubljanske Drame in drugih javnih kulturnih zavodov zahteva, da (z leti vse večji) del sredstev za svoje delovanje pridobijo iz lastnih virov. Toda v tem konkretnem primeru "tržnega obnašanja" se je ministrstvo naposled odločilo, da primer preda Inšpektoratu za kulturo in medije, ki naj ugotovi, ali je bila oddaja prostorov Drame sploh skladna z zakoni.

"Gre za pomanjkanje vizije"

"Zdi se mi prav, da smo na poslovno odločitev vodstva Drame opozorili v javnem pismu, brez lažnega patosa in sklicevanja na svetost kulturnega prostora," je prepričan predsednik DGKTS, dramaturg in profesor na AGRFT Blaž Lukan. "Drama nima svojega statusa le kot nacionalno gledališče, pač pa ga ustvarja tudi s svojim programom, prav tu pa naletimo na neki drugi problem. Zadnja leta lahko opažamo, da Drama nima dolgoročne vizije razvoja v smislu novih projektov, kreativnega prodora in gostovanj. Če je vizija Drame oddajanje prostorov komercialnim programom, potem to ni le v nasprotju s strokovnimi kriteriji, pač pa tudi z zdravo pametjo." Po njegovem mnenju je problematično, če se med razlogi za tako poslovno odločitev navaja manjšanje sredstev za programe in večanje realnih stroškov, saj bi morali v tem primeru javnosti predstaviti tudi podatek, kateri stroški bodo pokriti z dodatno pridobljenim denarjem. "Smiselno bi bilo, če bi s pridobljenim denarjem Drama financirala dodatno produkcijo ali projekte, ki na javnem razpisu niso dobili denarja," predlaga Lukan.

Na ravnateljevo potezo se je odzval tudi del umetniškega ansambla: tako je že pred začetkom snemanj spornega šova nekaj igralcev na ravnatelja naslovilo pismo, v katerem so zahtevali njegova pojasnila. "Nekateri smo menili, da takih odločitev ne bi smel sprejemati mimogrede in da bi moral pred tem pridobiti soglasje sveta zavoda, strokovnega sveta in najverjetneje tudi ansambla," nam je povedal igralec Igor Samobor, eden od podpisnikov pisma. "Osebno menim, da bi morala Drama pridobivati dodatna sredstva s projekti, ki so vsaj približno v skladu s programsko usmeritvijo matične hiše. Če so termini nenadoma res na razpolago, bi bilo treba dajati prostore v najem najprej tistim, ki si tega ne morejo privoščiti, recimo nevladnim organizacijam, vsekakor pa ne komercialnemu programu." Samobor je tudi prepričan, da bi morala biti takšna odločitev stvar programske politike in ne samo poslovne narave. Zato tudi zelo dvomi, da bo tako pridobljeni denar bistveno izboljšal finančni položaj Drame, dolgoročno pa naj bi takšne poteze zmanjšale kredibilnost nacionalnega gledališča. "Obstaja tudi nevarnost, da javnosti oddamo nejasno sporočilo glede svojih stališč do tega, na kakšen način tovrstne oddaje obravnavajo človeka. Če se pod vse skupaj podpisuje nacionalno gledališče kot kulisa, je to po mojem slabo," je še prepričan.

So bili kršeni tudi zakoni?

Po načelnem stališču smo povprašali tudi ministrstvo za kulturo: ali na ministrstvu sploh dajejo predhodno soglasje k trženju nepremičnin javnih kulturnih zavodov ali pa komercialne odločitve te vrste prepuščajo vodstvom javnih zavodov? "Načeloma imajo javni zavodi možnost pridobivanja dodatnih prihodkov, če so dejavnosti usklajene z vsebinsko usmerjenostjo institucije. V primeru oddaje prostorov ljubljanske Drame se je ministrstvo že odzvalo na mnenje dela ansambla ljubljanske Drame in kritične javnosti ter po proučitvi zakonodaje ugotovilo, da so za oddajo prostorov javnih zavodov potrebni javni razpisi in da je najemnino treba nameniti izključno v investicije v javno kulturno infrastrukturo," komentirajo z ministrstva za kulturo.

Tako so na ministrstvu odziv DGKTS in pritožno pismo dela ansambla že predali Inšpektoratu za kulturo in medije. Kot pravijo, namreč želijo, da se preuči, ali je bila oddaja prostorov Drame v najem za snemanje oddaje Slovenija ima talent sploh skladna s predpisi, ki to področje urejajo kot so zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (ZUJIK) ter uredba o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin.