Na ministrstvu za delo poudarjajo, da pokojninska zakonodaja še ni pripravljena, zato tudi ne morejo komentirati nekaterih navedb, ki so se pojavile v javnosti. "Predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je še v pripravi." Informacije o zakonu po teh zagotovilih niso prišle z ministrstva.

Drugačnega mnenja je Andrej Zorko, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki na pogajanjih zastopa ZSSS. "Preseneča me, da so novinarji prej izvedeli za predlog kot socialni partnerji. Kot kaže gre za nov način socialnega dialoga," je dejal Zorko, ki o predstavitvi predloga zakona ni vedel ničesar, prav tako tudi ne, ali se bodo v četrtek sestali, saj vabila, vsaj do včeraj popoldne, niso prejeli.

Še toliko bolj je Zorko ogorčen zato, ker so med domnevnimi rešitvami tudi takšne, o katerih se menda sploh niso pogovarjali. "O 65 letih za moško oziroma 63 letih za žensko polno upokojitveno starost ni bilo govora, saj smo sindikati jasno povedali, da je to za nas nesprejemljivo. Pogovarjali smo se o stimulaciji za daljše ostajanje na delovnem mestu, vendar ne v povezavi s starostjo," je povedal Zorko.

Še precej prej kot socialne partnerje pa je vlada ob stran potisnila stroko. Tine Stanovnik z ljubljanske ekonomske fakultete, ki je član delovne skupine za pripravo zakonodaje, nam je namreč povedal, da se delovna skupina ni sestajala že vse od oktobra lani. Potem ko je skupina podala določene predloge, je ministrstvo za delo ni več povabilo k aktivnemu sodelovanju, oblikovanje zakonodaje pa se je s tem preselilo na interesno raven - na pogajanja med socialnimi partnerji. Tudi zaradi tega Stanovnik, ki tako kot večina ekonomistov zagovarja temeljite posodobitve pokojninskega sistema, ocenjuje, da do korenitih sprememb ne bo prišlo. "Nimam dobrega občutka," je dejal Stanovnik.

Predsednik Pergama Dušan Rebolj je bolj zadovoljen. "Čeprav je še veliko neznank, gre za korak v pravo smer. Pomembno je, da je vlada odstopila od logike nizkih pokojnin in malusov," ocenjuje Rebolj, ki še zlasti podpira stimulacijo za daljše ostajanje na delovnem mestu, medtem ko je zanj največja neznanka višina vstopne pokojnine - ta mora po njegovih besedah ostati vsaj enaka sedanjemu razmerju s povprečno plačo. Predlagano 35-letno obdobje za odmero pokojnine se Rebolju zdi nesprejemljivo, obenem pa zahteva tudi poseben režim za tiste, ki so začeli delati v najzgodnejši mladosti.