Analiza kaže, da se še naprej zmanjšujejo tržni deleži na glavnih trgih, tudi v glavnih izdelčnih skupinah, še posebej je vidno zmanjšanje tržnega deleža v izbrani glavni izdelčni skupini. To lahko vzamemo tudi kot pokazatelja naše (relativno) velike odvisnosti od posameznih odjemalcev predvsem na mednarodnih medorganizacijkih trgih, s tem pa seveda tudi na (ne)moč tržnega položaja, ko nastanejo krizne razmere. 

Pomembne dodatne storitve
Rangiranje dejavnikov trženja z vidika njihove pomembnosti ima v letu 2009 novo dimenzijo: relativno gledano se je močno okrepil dejavnik »zaupanje in dolgoročnost odnosov s podjetjem« (njegova pomembnost se je povečala za več kot 12 odstotnih točk v primerjavi s prejšnjim letom); medtem ko se je pomen »kakovosti« zvišal le za nekaj odstotnih točk (5), najbolj pa se je zvišal pomen »dodatnih storitev« in sicer za več kot 14 odstotnih točk v primerjavi z letom poprej.

Zanimivo je tudi, da se dejavnik »cene in plačilni pogoji« v zaznavah respondentov ni spremenil. Navedeno lahko interpretiramo kot zavedanje podjetij, da je potrebno obstoj in razvoj graditi na dolgoročnih odnosih s kupci/odjemalci. To hkrati tudi krepi pomen in vlogo notranjega trženja, še posebej trženja na podlagi odnosov, ki temelji prav na konceptih dolgoročnega zaupanja, zadovoljstva, zvestobe, predvsem pa ustrezne motivacije in predanosti vseh zaposlenih, da dosegajo trženjsko naravnanost. Tako je naš že zgrajeni trikotnik IN-Č-TR dobil pomembno utrditev: dragoceno vezivo zavedanja pomena zaupanja med podjetjem /zaposlenimi/ in kupci, prav tako pa tudi v odnosu do zaposlenih.

Pomen trženja se je v zadnjih treh letih okrepil. Med vsemi procesi so najvišje stopnje zaznanih sprememb ovrednotene prav v trženju, sledijo človeški viri, kar lahko označimo kot rast usmerjanja podjetij na trge in kupce ob središčnem pomenu človeka - zaposlenega. Glede na to, da imamo v naboru zaposlovalcev Zlate niti vendarle bolj uspešna podjetja (primerljivo znotraj dejavnosti), je to lahko končno znak dejanskega zavedanja pomena trgov in kupcev in s tem trženjske naravnanosti podjetja tako navznoter kot navzven.

Odprtost, komunikacija, zaupanje: v podjetju in do kupcev
Podjetja (vodstva), ki odkrito komunicirajo z zaposlenimi, izkazujejo tudi visoko stopnjo zaupanja in dolgoročnosti odnosov s podjetjem v očeh kupca. Prav tako je visoka tudi stopnja povezanosti med zaupanjem in dolgoročnimi odnosi do kupcev ter komunikacijo vodstva, ki jo zaposleni zaznavajo in vrednotijo kot spoštljivo do zaposlenih. In ne nazadnje, z vidika predstavljenih dimenzij trženja najdemo tudi močno povezavo med stopnjo odkritosti vodstva pri komuniciranju ter višino kakovosti temeljnega odnosa med podjetjem in zaposlenim .

V letu 2009 ugotavljamo zmerno stopnjo povezanosti med pomenom zaupanja in dolgoročnih odnosov s podjetjem v očeh kupca ter dodano vrednostjo na zaposlenega. Na nek način je ta (neposredna) povezanost presenetljiva, saj na dodano vrednost na zaposlenega vpliva obsežen in kompleksen nabor dejavnikov, ki na ustvarjeno dodano vrednost na zaposlenega delujejo neposredno, še pogosteje pa posredno. Obenem podatki tudi kažejo vlogo in pomen zaupanja in dolgoročnih odnosov s podjetjem. Tako je na primer. med podjetji, katerih dodana vrednost na zaposlenega presega mediansko vrednost vzorca 40.794 evrov na zaposlenega za skoraj tretjino več tistih, ki na prvo ali drugo mesto v očeh kupca postavljajo pomen zaupanja in dolgoročnih odnosov s podjetjem.

Če zaokrožimo: odnosi, zaupanje, odprtost, komunikacija – postajajo zaznane prvine notranjega in zunanjega trženja 101 najboljšega slovenskega zaposlovalca. Pa ne samo to – podjetjem so lasten in »naraven« odziv na dogajanja finančne in ekonomske krize, saj krepijo notranje moči podjetja (skrite v zaposlenih in procesih). Če so podjetja trženjsko naravnana, jih znajo ohraniti in prenesti v odnose s kupci in drugimi pomembnimi deležniki na trgih. S tem utrjujejo trikotnik IN-Č-TR in usmerjajo njegov razvoj v neotipljive, t.i. mehke vire. Ti pa so težje posnemljivi in lažje obranljivi do konkurentov, še posebej, če jih gradijo zadovoljni zaposleni in podjetje kot svojstvena celota.